1. Advent Latinska beseda ad-venio pomeni prihod, čas pričakovanja in priprave na Gospodov prihod. Je veselo, upanja polno pričakovanje vse človeške družine, da se rodi božje dete, otrok, ki bo prinesel luč v našo temo in upanje za našo prihodnost. Traja štiri tedne. Ta čas zaznamuje vijoličasta barva duhovnikovih (bogoslužnih) oblačil in adventni venec. Oboje ima simbolno govorico  in nam pomaga pri duhovni pripravi. Vijoličasta barva pomeni spokornost. Pogled nanjo nas vzpodbuja k notranjemu umirjanju, k iskrenemu pogledu na svoje življenje, k poboljšanju, k spreobrnjenju. V tem času delamo dobra dela in se pripravimo na spoved, saj je odpoved grehu eden glavnih korakov spreobrnjenja. Adventni venec S pomočjo adventnega venca naj bi po naših domovih ustvarjali ozračje pričakovanja in veselja ob prihodu Boga. Zelo pomembno je kam ga namestimo, da se bomo okrog njega lahko zbrali. Venec naj bo eden in ob njem se zbere skupaj vsa družina. Ni samo za okras, ob njem se zberemo k molitvi, k pogovoru, k pesmi. Neprekinjeni krog adventnega venca nas spominja na neskončnost-večnost. Božja ljubezen do nas je večna. Zimzelene vejice, ki jim sneg in mraz ne moreta do živega, so znamenje upanja: Bog nas ne bo zapustil. Pomenijo večno življenje. Vijolična barva sveč in trakov nas opozarja, naj se skrbno in z vso resnostjo pripravljamo na Jezusov prihod, da bi v sebi obudili duha spokornosti. Štiri sveče so kot štirje mejniki v zgodovini sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Štiri sveče ponazarjajo štiri adventne nedelje, prižigamo jih postopoma, lahko nam predstavljajo tudi štiri velike vrednote: mir, vero, ljubezen in upanje. Goreče sveče širijo svetlobo in toploto, ta svetloba se počasi krepi, predstavlja Jezusa, ki prihaja v duhovno temo in jo želi razsvetliti, s tem, Plamen sveče ponazarja Kristusa - Luč sveta. Kot ogenj sveče greje, tako želi novorojeni Jezus ogreti človeška srca. Z adventnim časom se začne novo Cerkveno leto. Pomeni, da so v času enega leta razporejene nedelje in prazniki, ki jih cerkev obhaja, ko se spominja najpomembnejših dogodkov Jezusovega odrešenja in življenja Cerkve. Devet dnevnica je neposredna  priprava pred božičnim praznikom. Naša duhovna priprava postane še intenzivnejša. Evangelij nas vzpodbuja ”Gospod je že blizu, pridite molimo”.   2.Sveti večer Na sveti večer se postavijo jaslice. Začetek postavljanja jaslic je v 13. stoletju, ko jih je prvič postavi Sv. Farnčišek Asiški. Postavljanje jaslic v družini je pomembno, saj nas pogled nanje vsak trenutek spominja na bistveno sporočilo Božiča: Bog je prišel na svet, rodil se je Odrešenik, pastirji in kralji so ga prepoznali kot novorojenega kralja-Boga, za to so ga počastili. Božično drevo začno postavljati k jaslicam precej pozneje. Simbolizira življenje, ki z novorojenim Jezus prihaja v obilju med nas. Ob jaslicah se zbira vsa družina k molitvi in prepevanju božičnih pesmi. Ta večer je gospodar blagoslavljal dom in gospodarsko poslopje, družinski člani pa so ga spremljali in prepevali pesmi ali molili. Blagoslavljali so dom in polja z posušenimi delci ”velikonočnega snopa”, ki so ga dali na ogenj. Dim je razširjal prijeten vonj. Zakaj je v cerkvi polnočnica? Kakor so bili Izraelci rešeni sužnosti v Egiptu sredi noči[1], kot presenečenje za Egipčane in Izraelce, tako prihaja rešenje tudi k človeku sredi noči – ko nihče ne pričakuje. Ponoči se obhaja slovesno Sveta maša, skrivnost učlovečenja Boga – Jezusa Kristusa. Sveta noč bi naj bila noč tišine, miru, spokojnosti in nežnosti.   3. Božič 25. decembra praznujemo kristjani Božič. Pred krščanstvom je bil na ta dan poganski praznik sonca. Krščanstvo je zamenjalo poganski praznik z novim sporočilom. Jezus Kristus je novo sonce, je nova luč, ki sveti v temo pogube in greha. Začelo se je praznovati  rojstvo Boga. Čeprav smo že bili pri polnočnici, je na dan Božiča V cerkvi ravno tako slovesno in kristjani se tudi na ta dan udeležimo svete maše. Ponekod imajo lepo navado, da starši pripeljejo k blagoslovu male otroke. Na Božič je bila hiša praznično okrašena, odeta v nekaj novega in hkrati skrivnostnega.   4. Sveta Družina Z Božičem se prazniki ne končajo, v Cerkvi se božični čas nadaljuje. Prva nedelja po Božiču je praznik Svete Družine. Ob ogledu jaslic, opazujemo vse, bistvo največkrat spregledamo, oziroma ne znamo pravilno ovrednotiti. Bistvo jaslic je sveta Družina, družina kot svetinja. Priložnost, da ovrednotimo družino in vse vrednote, ki jih lahko najlepše privzgoji otroku le družina.   5. Trije kralji Praznik treh kraljev praznujemo 6. januarja. Danes jim pravimo Sveti trije kralji. Najverjetneje  so bili znanstveniki, zvezdoslovci, ki so ravno v znamenjih neba[2] spoznali, da se na zemlji dogaja nekaj nevsakdanjega. V to znamenje so bili tako prepričani, da so šli na pot iskati novorojena kralja. Sveto pismo poroča, da so bili modri z vzhoda, to pa je pogosto pomenilo, kar vse dežele onstran Jordana in Mrtvega morja. Vedeli so za starozavezne prerokbe, videli so posebno znamenje - zvezdo, tako so vedeli koga iščejo-kralja vseh kraljev, Odrešenika. S seboj so prinesli kar so imeli najdragocenejšega. Evangelij po Mateju (Mt 2,1-12) nam o tem pripoveduje. Ob tem prazniku se je do danes ohranil običaj koledovanja. Otroci ali odrasli oblečeni v kralje, pastirje obiskujejo hiše, blagoslavljajo domove in oznanjajo rojstvo Jezusa Odrešenika.   O Božiču je mnogo lepega zapisano v literarnih delih znanih pisateljev. "To je bil dan, ko se je rodil Človek, in vsa srca so se odpirala njemu v hvalo in ljubezen, vsa srca so zahrepenela k njemu. Napotila so se k njemu tisočera užaljena, ranjena srca. Vsi ubogi zaničevani, zavrženi so se napotili, neskončna procesija je bila…Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim ga je podelil, je bil vreden več nego vsa oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek mu je podelil večnost." (Ivan Cankar: Božič v hiši Marije pomočnice)   ZA ŽIVLJENJE Potrudi se za duhovno pripravo na Božič: preberi Svetopisemske odlomke o Jezusovem rojstvu (Lk1, 26-2,38), premišljuj o svoji veri, o svojem življenju, o svojem veselju, o sveti družini in o svoji družini V svoji družini pripravi božično praznovanje (pogovori se z ostalimi člani kako boste praznovali, kaj lahko kdo stori za skupen praznik) Udeleži se praznovanja v cerkvi https://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/1235