1. Potreba po telesni in duhovni hrani Človek je telesno in duhovno bitje, zato je potreben telesne in duhovne hrane. Kruh je sestavni del našega vsakdanjega prehranjevanja. Ljudje s trudom delajo za svoj kruh. Večkrat  ga zmanjka, mnogokrat ga zametujemo. Kruh je potreben za rast človekovega telesa. Izčrpanemu vrača moč. Vendar ostaja le samo kruh, ki človeka ne more dokončno nasititi, ne more potešiti človekovega hrepenenja po sreči, prijateljstvu, ljubezni, življenju…   2. Svetopisemski temelji Evharistije V stari zavezi je veliko dogodkov, ki jih lahko razumemo kot predpodobe tega kar se je zgodilo pri zadnji večerji: - večerja jagnjeta ob izhodu iz Egiptovske sužnosti - čudežen kruh – mana, s katerim hrani Izraelce v puščavi V novi zavezi pa beremo: o Jezusovem čudežu pomnožitve kruha, ko je Jezus tri hlebe in dve ribi razdelil med več tisoč ljudi in jih nasitil. Pri zadnji večerji je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. To je temelj, od takrat naprej se z Evharističnim kruhom duhovno nasičuje vse človeštvo.   3. Jezusova postavitev Evharistije Jezus je pri zadnji večerji vzel v roke kruh in nato kelih z vinom ter rekel: ”To je moje telo, ki se daje za vas… To je kelih moje krvi…, ki se za vas preliva…” to so besede, ki jih je Jezus izrekel pri zadnji večerji na veliki četrtek. So najpomembnejše besede s katerimi postavi zakrament Svete Evharistije. Zakrament Evharistije je Jezus izvršil najprej sam. Nato je ta dar je zaupal apostolom - duhovnikom in ti ga delijo ljudem po Jezusovem naročilu: "To delajte v moj spomin." O tem dogodku poročajo vsi evangelisti popolnoma enako. Apostolom je zapustil spomin svoje trajne navzočnosti v podobi kruha, še več On se daje v hrano, on želi biti naša moč. Pri maši se kruh iz pšeničnih zrn spremeni v novo stvar, v Kristusovo telo. V tem kruhu, ki je postal Kristusovo telo je povzeto vse znaje, ves trud, rudnine zemlje, sploh vse zemeljsko. Po Kristusovih besedah, oziroma po besedah duhovnika, se vse zemeljsko dvigne iz zemeljske stvarnosti, iz pokvarjenosti in razpadanja v novo razsežnost.   4. Evharistija v Cerkvi Apostoli so resno vzeli postavitev Evharistije in naročilo: ”To delajte v moj spomin”. Takoj po Jezusovi smrti so že obhajali Evharistijo, piše v zapisih prve Cerkve. To obhajanje je povzročilo, da so bili stanovitni v lomljenju kruha, kar Evharistija je. Zbirali so se na prvi dan v tednu – v nedeljo. To bogoslužje je bilo povezano z bratsko gostijo. Zbiranje kristjanov je bilo od oblasti prepovedano, zato so jih preganjali, zapirali, toda kristjani so dajali jasen odgovor za svoje početje: ”Brez Gospodovih skrivnosti ne moremo živeti”. Že dvajset stoletij Cerkev živi iz Jezusovih besed in njegove navzočnosti v Evharistiji.   5. Razumevanje Svete maše danes Vidni del svete maše: kristjani se zbiramo, pojemo, molimo, beremo sveto pisemske odlomke, duhovnik govori Kristusove besede izrečene pri zadnji večerji, pristopamo po hostijo-k obhajilu, nato se razidemo Nevidni del svete maše: priznanje svojih slabosti, prejemanje odpuščanja, Kristusovo darovanje, naše darovanje, duhovna hrana in zahvala za Jezusovo ljubezen in božje usmiljenje.   Zakrament svete Evharistije torej je: Zakrament, ki ga je postavil Jezus na veliki četrtek pri zadnji večerji. Je spomin Jezusove daritve na križu. Je zahvalna daritev za odrešenje človeka. Je spomin Kristusove Velike noči. Je daritev zahvale s katero Cerkev izraža hvaležnost Bogu za vse njegove dobrote. Je resnična navzočnost živega Boga v podobi kruha Evharistija je celota, ki jo sestavljata obhajilo in maša skupaj.    Sveta maša ima štiri dele Uvod: Skupaj se pokrižamo, duhovnik pozdravi ”Gospod z vami”. Pred Gospoda pridemo taki kakršni smo, priznamo mu svoje napake in slabosti, prosimo za odpuščanje Besedno bogoslužje: Poslušanje odlomkov svetega pisma: berila in evangelij. Sledi razlaga-pridiga, prošnje za vse potrebe in izpoved vere. Evharistično bogolsužje: Darovanje - na oltar prinašamo kruh, vino, skupaj s temi darovi verniki prinašamo sebe, svojo družino, vse kar imamo. Spremenjene - duhovnik izgovarja Jezusove besede pri zadnji večerji, kruh in vino se spremenita v Jezusovo telo in kri. Tudi nas same in tisto kar smo mu darovali Jezus spreminja v žlahtno in plemenito. Z molitvijo Oče naš se pripravimo na najintimnejše srečanje z živim Jezusom-na obhajilo. Sklep: Po Obhajilu je zahvala za vse prejeto in napotitev ljudi v življenje z mirom in upanjem, da je Gospod vedno z njimi. Z duhovnikovim blagoslovom in v moči duhovne hrane odidemo v vsakdanje življenje   6. Kako se Kristusova daritev odraža v mojem življenju? Pri sveti maši se srečamo z živim Jezusom, On se daruje za nas, mi smo deležni božjega življenja. Bog me spreminja in rešuje izpod bremena zla, me vodi iz smrti v vstajenje. Od Kristusove daritve se učimo odpuščanja, darovanja in hvaležnosti. Po Kristusovi daritvi postajamo sposobni ljubezni. Sveta maša nam že tu na zemlji razkriva nebeško resničnost, za to večkrat rečemo, da je obhajilo nebeška gostija.   ZA ŽIVLJENJE Večkrat se udeleži svete maše, spoznavaj njen pomen in bogastvo. S poslušanjem božje besede se dobro pripravljaj na sveto obhajilo. Zahvaljuj se za duhovno hrano (hrano večnega življenja) https://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/1239