ZA RAST IN DOZOREVANJE  V VERI I. O BOGU, STVARJENJU IN PRVEM GREHU Ljudje so bili vedno prepričani, da je Bog. Saj niso sami naredili zemlje, sonca, zvezd,živali, rastlin… To ni moglo nastati samo od sebe. Vse to je torej moral ustvariti (narediti iz nič) nekdo – Bog. Zato ga imenujemo Stvarnik. Tudi prve ljudi je ustvaril Bog. Telo prvih ljudi se je razvilo iz snovi, toda to snov je moral ustvariti Bog. Bog je človeka ustvaril kot najodličnejše bitje. Ustvaril ga je po svoji podobi in sličnosti, ker ima poleg telesa tudi Bogu podobnega duha – neumrljivo dušo. Dal mu je tudi posebne darove: globoko spoznanje,  nagnjenost k dobremu, življenje brez trpljenja in smrti. Bog pa je hotel, da bi mu bili še bolj podobni. Duše ljudi je obogatil s svojim božjim življenjem. To bivanje Boga v človekovi duši imenujemo posvečujoča milost. Bog je ustvaril tudi bitja, ki so samo duh in nimajo telesa in jih zato ne moremo videti. Pravimo jim angeli. Nekateri angeli so se Bogu uprli. S tem so se ločili od Boga. To ločitev imenujemo pogubljenje. Upornim angelom pravimo hudobni duhovi. Hudobni duh je nagovoril tudi prva človeka (Adama in Evo), da sta se uprla bogu. Tako sta grešila. Z grehom sta izgubila zase in za  vse ljudi posvečujočo milost, posebne darove in pravico do nebes, to je, pravico živeti pri bogu. Bog je samega sebe in vse to razodel nekaterim izbranim ljudem. Ti so to zapisali in naprej ohranjali v ustnem izročilu. Zapisano božje razodetje imenujemo sveto pismo. 1. Od kod vemo, da je Bog? Da je Bog vemo, ker nam to pravi pamet in ker se je bog sam razodel. 2. Od kod spoznavamo Boga? Boga spoznavamo iz vidnega sveta, po svoji vesti in iz božjega razodetja. 3. Kje je ohranjeno,kar je Boga razodel? Kar je Bog razodel je ohranjeno v svetem pismu in ustnem izročilu. 4. Od kod je Bog? bog je vedno bil in vedno bo: bog je večen. 5. Kaj more storiti Bog? Bog more storiti vse, kar hoče: bog je vsemogočen. 6. Kje je Bog? Bog je povsod. 7. Zakaj Boga ne vidimo? Boga ne vidimo, ker je duh in nima telesa. 8. Čemu smo na svetu? N svetu smo zato, da bi živeli po božji volji in se zveličali (prišli v nebesa). 9. Zakaj je Bog svet ustvaril? Bog je svet ustvaril zato, ker je dober in hoče vsem stvarem dobro. 10. Čemu je Bog ustvaril človeka? Bog je človeka ustvaril kot najodličnejše bitje, da bi bil srečen na svetu in po smrti. 11. Zakaj je človek odličnejši kot vse druge stvari na svetu? Človek je odličnejši kot vse druge stvari na svetu, ker ima neumrljivo dušo. 12. Kateri je največji dar, ki ga je Bog dal človeku? Največji dar, ki ga je Bog dal človeku, je posvečujoča milost. 13. Kaj je posvečujoča milost? Posvečujoča milost je bivanje Boga v nas. 14. Kaj sta (Adam in Eva) prva človeka zaradi greha izgubila? Prva človeka sta zaradi greha izgubila posvečujočo milost in posebne darove. 15. Kaj hoče Bog od nas? Bog hoče od nas, da verujemo, kar je razodel – resnice, da spolnjujemo, kar zapoveduje – zapovedi. 16. Kaj stori, kdor Boga ne uboga? Kdor Boga ne uboga stori greh. 17. Kateri je največji greh? Največji greh je sovraštvo. 18. Ali so vsi grehi enaki? Vsi grehi niso enaki: nekateri so veliki in smrtni, drugi so mali. 19. Kdo naredi smrtni greh? Smrtni greh naredi, kdor se upira Bogu v važni stvari, premišljeni in popolnoma prostovoljno. 20. Kaj z grehom izgubimo? Z grehom izgubimo posvečujočo milost in pravico do nebes. 21. Zakaj Bog dopušča greh? Bog dopušča greh, ker noče vzeti človeku svobodne volje, posledice greha pa lahko obrne v dobro. II. O NAŠEM ODREŠENIKU Zaradi Adamovega greha vse vsi ljudje rodimo brez posvečujoče milosti. To stanje imenujemo izvirni greh. Edino Devica Marija je bila obvarovana izvirnega greha, ker je bila izbrana za mater božjemu Sinu. Zaradi izvirnega greha so tudi vsi ljudje brez posebnih darov. Imamo otemneli razum, smo nagnjeni k slabemu, namesto da bi živeli brez trpljenja in smrti, moramo trpeti, nazadnje pa umreti. Že prvemu človeku pa je Bog obljubil: »Nekoč pride žena, ki bo rodila sina. Ta bo hudobnemu duhu glavo strl.« V človeštvu se je od roda do roda ohranjala ta obljuba Odrešenika. Ob dopolnitvi časov je Bog za Odrešenika poslal svojega Sina. V Nazaretu ga je na čudežen način spočela Devica Marija. Ko je rimski cesar Avgust zapovedal ljudsko štetje, sta morala tudi Devica Marija in njen mož sv. Jožef v Betlehem. Tam se je Mariji dopolnil čas poroda. Ker ni bilo prostora v mestu, ga je rodila zunaj mesta v pastirskem hlevu. Njegovo rojstvo so oznanili angeli. Marija in Jožef sta mu po božjem naročilu dala ime Jezus. Živeli so v mestu Nazaretu. Ko je bil Jezus star trideset let, je zapustil domači kraj in začel javno učiti in ustanavljati duhovno družbo – Cerkev; zbiral je učence in si izmed njih izbral dvanajst, ki jih je imenoval apostole. Ljudem je veliko govoril o Bogu in večnem življenju, ki jih čaka. O Bogu je zlasti učil, da je dober in usmiljen Oče. S svojo ljubeznijo do ubogih, bolnikov in grešnikov je pokazal neskončno božjo ljubezen in usmiljenje. Kot najvišje pravilo življenja je postavil zapoved ljubezni. Resničnost svojega nauka je potrdil s čudeži in prerokbami. Samo tri leta je javno učil, potem pa so ga judovski poglavarji po krivem obdolžili in izdali rimskemu oblastniku Ponciju Pilatu, ki ga je obsodil na smrt s križanjem. Križan je bil na gori Kalvariji na veliki petek. Njegovo telo pa ni ostalo v grobu, ampak je čez tri dni vstal od mrtvih in se prikazal svojim učencem. Štirideset dni po svojem vstajenju je šel nazaj v nebesa in od tam svojim učencem poslal Tolažnika Svetega Duha. Ko so apostoli  prejeli Svetega Duha, so začeli po vsem svetu neustrašno oznanjati Jezusovo življenje in njegov nauk. Najvažnejše Odrešenikovo delo je njegova daritev na križu. Z njo je vse ljudi rešil greha in večnega pogubljenja in nam zaslužil vse milosti. 1. V koga kristjani verujemo? Kristjani verujemo v troedinega Boga: Očeta, ki nas je ustvaril, v Sina, ki nas je odrrešil in v Svetega Duha, ki nas posvečuje. 2. Kdo je Jezus Kristus? Jezus Kristus je božji Sin, druga božja oseba, ki je postal človek, da nas je odrešil. 3. Kje je bil Jezus rojen? Jezus je bil rojen v Betlehemu, v Palestini. 4. Kdo je Jezusov oče? Jezusov oče je Bog. 5. Kdo je Jezusova mati? Jezusova mati je Devica Marija. 6. Kdo je sveti Jožef? Sveti Jožef je mož Device Marije in Jezusov krušni oče. 7. Kdaj je Jezus začel javno učiti? Jezus je začel javno učiti pri tridesetih letih. 8. Kdo je Jezusa obsodil na smrt? Po obtožbi judovskih poglavarjev je Jezusa obsodil na smrt Poncij Pilat. 9. Kdaj je Jezus umrl? Jezus je umrl na veliki petek. 10. Ali je Jezusovo telo strohnelo v grobu? Jezusovo telo ni strohnelo v grobu, ker je tretji dan vstal od mrtvih. 11. Koga je Jezus poslal svojim učencem? Jezus je svojim učencem  poslal Svetega Duha. 12. Kdo je Sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja oseba in pravi Bog. 13. Naštej, katera krščanska poročila nam govore o Jezusu? O Jezusu nam govore sveto pismo nove zaveze, spisi učencev in apostolov in krščanskih pisateljev. 14. Kateri učenci so opisali Jezusovo življenje? Jezusovo življenje so opisali evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. 15. Kdo še poroča o Jezusu? O Jezusu poročajo tudi nekrščanski pisatelji in zgodovinarji: Svetonij, Tacit, Plinij Mlajši in judovski zgodovinar Jožef Flavij. 16. Zakaj tisti, ki pozna zgodovino ne more reči, da Jezus ni živel? Tisti, ki pozna zgodovino ne more reči, da Jezus ni živel zato, ker o Jezusu poročajo resni zgodovinski viri,na katere se zgodovina opira. 17. Kako je Jezus dokazal svoje božanstvo? Jezus je dokazal svoje božanstvo s čudeži: pomnožil je kruh, čudežno ozdravljal, obudil mrtvega Lazarja, spremenil vodo v vino v Kani Galilejski. Največji njegov čudež pa je njegovo vstajenje, ki se ga spominjamo na Veliko noč. 18. Kaj je Jezus učil? Jezus je učil, kako moramo živeti, da bi se zveličali. 19. Katera zapoved je po Jezusovem nauku največja? Največja Jezusova zapoved je: Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. 20. Kako Jezus blagruje tiste, ki zaradi življenja po Njegovem nauku trpijo? Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeno. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor njim,, ki delajo za mir, zakaj ti bodo božji otroci. Blagor vam, kadar vsa bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in radujte, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. 21. Katera so telesna dela usmiljenja? Telesna dela usmiljenja so: Lačne nasičevati, Žejne napajati, Popotnike sprejemati, Nage oblačiti, Bolnike obiskovati, Jetnike reševati, mrliče pokopavati. 22. Katera so duhovna dela usmiljenja? Duhovna dela usmiljenja so: Grešnike svariti, Nevedne učiti, Dvomljivcem prav svetovati, Žalostne tolažiti, Krivico voljno prenašati, Žaljivcem iz srca odpustiti, Za žive in mrtve Boga prositi. III. O NAŠEM ODREŠENJU V CERKVI Jezus Kristus,križani in od mrtvih vstali, hoče vse ljudi napraviti deležne svoje neumrljivosti in poveličanja. Kakor moramo zaradi greha prvih staršev vsi ljudje umreti, tako naj bi bili po Kristusu vsi ljudje deležni vstajenja in večnega življenja. Da bi bili tega deležni vsi ljudje vseh časov in krajev, je Kristus ustanovil Cerkev. Zbiral je okrog sebe učence. Še posebej je izbral in pripravljal dvanajst učencev, ki jih je imenoval apostole. Njim je pred vnebohodom še posebej naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!« Od krsta naprej tudi mi pripadamo veliki družbi, ki se imenuje Cerkev. Zato smo Cerkev vsi, ki smo krščeni. Imenujemo se kristjani ali božje ljudstvo nove zaveze. Za voditelje Cerkve je Jezus postavil apostole. Prvi med njimi je bil Peter. Nasledniki apostolov so škofje, prvi med njimi pa rimski škof, ki mu pravimo papež ali sveti oče. 1. Komu je Jezus zaupal učenje svojega nauka? Jezus je zaupal učenje svojega nauka apostolom in njihovim naslednikom škofom – cerkvenemu učiteljstvu. 2. Kaj je Cerkev? Cerkev je skupnost verujočih ljudi, ki postanejo člani te skupnosti po zakramentih predvsem po krstu. 3. Kdo je ustanovil Cerkev? Cerkev je ustanovil Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu. 4. Čemu je Jezus ustanovil Cerkev? Jezus je ustanovil Cerkev da nadaljuje njegovo delo. 5. Kdo so člani Cerkve? Člani Cerkve smo vsi, ki smo krščeni, ki živimo po veri in se imenujemo kristjani ali božje ljudstvo nove zaveze. 6. Kdo vodi Cerkev? Cerkev vodi Kristus po Svetem Duhu, po papežu in škofih. 7. Koga je Jezus postavil za prvega poglavarja Cerkve? Jezus je postavil za prvega poglavarja Cerkve apostola Petera. 8. Kdo je naslednik apostola Petra?  Naslednik apostola Petra je rimski škof, ki mu pravimo papež ali sveti oče. 9. Kdo so nasledniki apostolov? Nasledniki apostolov so škofje. 10. Do kdaj bo trajala Kristusova Cerkev? Kristusova Cerkev bo trajala do konca sveta. 11. Kdo danes uči Jezusov nauk? Kristusov nauk učijo starši doma, v cerkvi duhovniki, pri verouku katehetje. 12. Kakšno vlogo ima Kristusov nauk v življenju kristjana? Kristusov nauk nam omaga spoznati smisel našega življenja, ki je: postati dober človek in po smrti doseči srečo pri Bogu. IV. ZAKRAMENTI Ko je Jezus ustanovil Cerkev, je apostolom naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanjajte blagovest vsemu stvarstvu!«. To Jezusovo naročilo danes izvršujejo škofje in duhovniki, pomagajo jim verniki, predvsem starši. Pa tudi vsak od nas je poslan, da z besedo in zgledom učimo druge lepo krščansko življenje, ljubiti Boga in bližnjega. Za krščansko življenje pa potrebujemo tudi pomoč. To pomoč imenujemo milost. Jezus nam jo daje po Cerkvi, predvsem v zakramentih. Zakramente redno delijo škofje in duhovniki, nekatere zakramente pa v izrednih primerih lahko delijo tudi verniki. 1. Kaj so zakramenti? Zakramenti so sveta znamenja, ki jih je postavil Jezus Kristus, da nas posvečujejo. 2. Kateri so zakramenti? Zakramenti so: 1. sveti krst 2. sveta birma 3. sveto Rešnje Telo 4. sveta pokora 5. sveto maziljenje 6. sveto mašniško posvečenje 7. sveti zakon 3. Kaj dajejo zakramenti naši duši? Zakramenti dajejo naši duši božjo pomoč za krščansko življenje, ki ji pravimo milost. 4. Kako moramo zakramente prejemati? Zakramente moramo prejeti vredno, to je zadosti pripravljeni. 1. Krst Starši imajo svoje otroke radi, zato jim preskrbe vse potrebno za življenje. Krščanski starši dajo svoje otroke tudi krstiti in jih vzgajajo v veri. Jezus je namreč rekel: »Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan.« Apostolom pa je  naročil: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence«« Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«! Pri krstu se nam in zbriše izvirni greh. Krščenec postane član božjega ljudstva – Cerkve, dobi posvečujočo milost in pravico do nebes. Krst je prvi in najpotrebnejši zakrament. 1. S Katerimi besedami je Jezus zapovedal krščevati? Jezus je zapovedal krščevati z besedami: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. 2. Kaj nam krst vtisne? Krst nam vtisne neizbrisno znamenje kristjana. 3. Kaj postanemo pri krstu? Pri krstu postanemo božji otroci in člani Cerkve. 4. Kaj smo prejeli pri krstu? Pri krstu smo prejeli posvečujočo milost, pomoč za krščansko življenje in neizbrisno znamenje kristjana. 5. Kateri grehi se izbrišejo pri krstu? Krst nam izbriše izvirni greh in vse grehe, storjene pred krstom 6. Kdo redno krščuje? Redno krščujejo duhovniki, v smrtni nevarnosti pa vsak človek 7. Kako se krščuje v smrtni nevarnosti? Krščenca Oblijemo z vodo in pri tem izgovarjamo besede: Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. 2. Sveta birma Pri krstu smo postali kristjani, prejeli smo milost in z njo vero. Ko se je razvijal naš rzum, je z njim ob sodelovanju staršev in duhovnikov rasla tudi naša vera. Ko pa človek dorašča, je potrebno vero utrditi. To se zgodi pri sveti birmi. Sveti Duh nas pri birmi utrdi v veri, da velikodušno in s prepričanjem živimo svoje krščanstvo. Z birmo postanemo polnoletni kristjani, odgovorni drug za drugega. Imamo pravico in dolžnost, da oznanjamo in branimo Kristusov nauk. Da nas lahko Sveti Duh pri birmi potrdi za take naloge, moramo v veri dozoreti. Ob sodelovanju z božjo milostjo se to zgodi v primerni starosti. 1. Kaj je sveta birma? Sveta birma je zakrament, ki nas z milostjo svetega Duha utrdi v veri. 2. Kaj nam birma da? Birma nam poveča posvečujočo milost, da nam pomagajočo milost, da moremo po veri živeti in odeli nam darove Svetega Duha. 3. Kateri so darovi Svetega Duha? Darovi Svetega Duha so: 1. dar modrosti, 2. dar umnosti, 3. dar sveta, 4. dar moči, 5. dar vednosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu božjega. 4. Kaj postanemo pri birmi? Pri birmi ostanemo Kristusovi sodelavci, ki z besedo in dejanjem razširjamo in branimo vero. 5. Kako se birmanec pripravi na birmo? Birmanec se pripravi na birmo tako, da se udeležuje pouka za birmo, opravi devetdnevnico in prejme obhajilo. 6. Kakšen greh bi storil, kdor bi prejel zakrament birme v smrtnem grehu? Kdor bi prejel zakrament svete birme v smrtnem grehu, bi storil smrtni greh, ki mu pravimo božji rop. 7. Zakaj se birmancem dajejo botri? Birmancem se dajejo botri zato, da jih z besedo in zgledom navajajo h krščanskemu življenju. 8. Kako škof birmuje? Birmanec najprej obnovi krstno obljubo, nato je polaganje rok in klicanje Svetega Duha. Škof položi roko na birmanca in ga mazili s krizmo na čelo v obliki križa in govori »Prejmi potrditev – dar Svetega Duha.« Birmanec odgovori »Amen.« Škof mu reče: »Mir s teboj.« Birmanec odgovori: »In s tvojim duhom.« 3. Sveto Rešnje Telo – sveta maša Kako lepo je, ko smo s svojimi starši zbrani okrog mize, skupaj uživamo jed in se pogovarjamo. Tako je Jezus hotel, da bi se njegovi bratje in sestre – vsi, ki smo krščeni – v vseh časih zbirali okrog njegove mize, kjer nas on hrani in gosti. V ta namen je pri zadnji večerji na veliki četrtek zbral okrog sebe apostole. Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo!« Nato je vzel kelih z vinom, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi! To je namreč moja kri, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.« To je bila Kristusova daritev – maša, pri kateri je Bogu Očetu vnaprej daroval svoje življenje. Naslednji dan – veliki petek, je to daritev dovršil  s svojo smrtjo na križu. Ker Jezus želi, da bi bili vsi ljudje vseh časov pri njegovi daritvi in se  z njim darovali, je apostolom  naročil, naj delajo v njegov spomin, kar je on storil  pri zadnji večerji. Maša je torej Jezusova in naša daritev. 1. Kako je Jezus postavil sveto Rešnje Telo? Jezus je postavil sveto Rešnje Telo na veliki četrtek pri zadnji večerji tako, da je nad kruhom rekel: To je moje telo, in nad vinom: To je moja kri. 2. Kaj se je s kruhom in vinom zgodilo? Kruh se je spremenil v Jezusovo Telo in vino v Jezusovo Kri. 3. Kaj je Jezus naročil apostolom? Jezus je naročil apostolom naj delajo v njegov spomin, kar je sam storil pri zadnji večerji. To se obnavlja pri maši. 4. Kaj je sveta maša? Sveta maša je daritev, v kateri se Jezus za nas daruje nebeškemu Očetu in mi z njim. 5. Kako je sestavljena sveta maša? Sveta maša ima uvod, dva dela in sklep. 6. Kako se imenuje prvi del maše? Prvi del maše se imenuje bogoslužje božje besede. 7. Kako se imenuje drugi del maše? Drugi del maše se imenuje evharistično ali daritveno bogoslužje. 8. Kaj storimo v začetku maše? V začetku maše obžalujemo svoje grehe. 9. Kdaj pri sveti maši poslušamo božjo besedo? Božjo besedo poslušamo pri berilu, evangeliju in pridigi. 10. Kaj se zgodi pri spremenjenju? Pri spremenjenju se kruh spremeni v Jezusovo Telo in vino v Jezusovo kri. 11. Koga prejmemo pri svetem obhajilu? Pri svetem obhajilu prejmemo Jezusa, ki nam pomaga prav živeti. 12. Kdaj smemo k obhajilu? K obhajilu smemo, kadar smo brez smrtnega greha in smo eno uro tešči. 13. Kakšen greh bi storil, kdor bi šel k obhajilu s smrtnim grehom? Kdor bi šel k obhajilu s smrtnim grehom, bi storil veliki greh, ki mu pravimo božji rop 14. Ali smemo k obhajilu, če imamo le male grehe? Če imamo le male grehe smemo k obhajilu, samo jih moramo prej obžalovati. 15. Kolikokrat smemo k obhajilu? K obhajilu smemo vsak dan enkrat, prejeti pa smo ga dolžni vsaj za veliko noč in v smrtni nevarnosti. 16. Kako sodelujemo pri sveti maši? Pri sveti maši sodelujemo tako, da z mašnikom sodarujemo, poslušamo božjo besedo, molimo ali pojemo in sprejemamo sveto obhajilo. 17. Kje hranimo sveto Rešnje Telo? Sveto Rešnje Teo hranimo v ciboriju in monštranci v tabernaklju. 18. Kako izkažemo svetemu Rešnjemu Telesu svoje spoštovanje? Svetemu Rešnjemu Telesu izkažemo spoštovanje s poklekom. 4. Sveta pokora – spoved Ljudje grešimo, včasih iz slabosti, včasih morda celo iz zlobe. Ko je greh storjen, začutimo krivdo, peče nas vest. Radi bi se greha znebili, dosegli odpuščanje. Kristus nam pride na pomoč. S svojim trpljenjem nam je zaslužil odpuščanje. Ko so bili na dan vstajenja apostoli zbrani, je Jezus topil mednje in jih pozdravil: »Mir vam bodi!« Nato jim je rekel: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite,so jim zadržani.« Apostoli so s  tem dobili oblast odpuščati grehe. To oblast so potem izročili škofom in duhovnikom. Ti odpuščajo grehe pri spovedi. 1. Kdaj je Jezus postavil zakrament pokore? Jezus je postavil zakrament pokore na veliko noč zvečer, ko se je prikazal apostolom. 2. S katerimi besedami je Jezus to storil? Jezus je to storil z  besedami: »Prejmite Svetega Duha, katerim grehe odpustite so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani.« 3. Kaj je vest? Vest je božji glas  v človeku, ki nam pove, da moramo delati dobro, (nas hvali), in se varovati hudega (nas graja). 4. Kaj moramo opraviti pred spovedjo? Pred spovedjo si moramo izprašati vest, obuditi kesanje, napraviti trden sklep, da se bomo poboljšali. 5. Kaj je pri zakramentu pokore najvažnejše? Pri zakramentu pokore ja najvažnejše kesanje in trden sklep. 6. Zakaj je kesanje najvažnejše? Kesanje je najvažnejše zato, ker brez kesanja ni odpuščanja grehov. 7. Kdaj moramo obuditi kesanje? Kesanje moramo obuditi pri vsakem smrtnem grehu in v smrtni nevarnosti. 8. Katre grehe moramo pri spovedi povedati? Pri spovedi moramo povedati vse smrtne grehe. 9. Kaj moramo storiti, če pri spovedi pozabimo povedati kak smrtni greh? Če pri spovedi pozabimo povedati kak smrtni greh, ga bomo povedali pri naslednji spovedi. 10. Kaj storimo po spovedi? Po spovedi se Jezusu zahvalimo za njegovo usmiljenje in ljubezen in opravimo pokoro. 11. Komu so apostoli izročili oblast odpuščati grehe? Apostoli so izročili obrast odpuščati grehe škofom in duhovnikom. 5. Bolniško maziljenje Evangeliji poročajo, kako je naš Gospod Jezus sam skrbel za telo in dušo bolnikov, še posebej tistih,i so bili nevarno bolni. To dela tudi danes po svoji Cerkvi, z zakramentom bolniškega maziljenja. O tem piše apostol Jakob: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče duhovnike Cerkve, in ti naj ga v Gospodovem imenu mazlijo z oljem ter nad njim molijo in verna molitev bo bolnika rešila in Gospod mu bo polajšal, in če je v grehih, mu bo odpuščeno.« Bolniško maziljenje podeli torej bolniku dušno in telesno pomoč. Duhovnik mazili bolnika na čelu in na dlaneh. 1. Kdaj sprejmemo zakrament bolniškega maziljenja? Zakrament bolniškega maziljenja sprejmemo v vsaki nevarni bolezni. 2. Kaj bolniško maziljenje bolniku podeli? Bolniško maziljenje podeli bolniku dušno in telesno pomoč. 3. Kakšno pomoč bolniško maziljenje še daje bolniku? Bolniško maziljenje krepča bolnika v bolezni in v smrtnem boju ter mu daje upanje za telesno zdravje. 4. S čim duhovnik mazili bolnika? Duhovnik mazili bolnika z bolniškim oljem. 5. Kaj  pripravimo doma za obred maziljenja bolnika? Na mizi pripravimo križ,dve sveči, kozarec z blagoslovljeno, kozarec z navadno vodo in vato. 6. Kdo je dolžan prejeti bolniške maziljenje? Bolniško maziljenje je dolžan prejeti vsak, kdor je zaradi bolezni ali starosti v smrtni nevarnosti. 6. Mašniško posvečenje Tako kot škofje, tudi duhovniki nadaljujejo Kristusovo odrešilno delo, vodijo božje ljudstvo in oznanjajo božjo besedo. Svojo sveto službo pa opravljajo predvsem pri evharističnem bogoslužju, kjer nastopajo v Kristusovi osebi, razglašajo njegovo skrivnost, pridružujejo molitve vernikov Kristusovi daritvi, ki seje kot brezmadežna žrtev daroval svojemu Očetu. Kdor želi postati duhovnik, mora po srednji šoli dovršiti še bogoslovno šolo – teološko fakulteto. 1. Kdaj je Jezus postavil zakrament mašniškega posvečenja? Jezus je postavil zakrament mašniškega posvečenja pri zadnji večerji, ko je apostolom naročil, naj opravijo daritve svete maše. 2. Kdo deli zakrament mašniškega posvečenja? Zakrament mašniškega posvečenja deli samo škof. 3. Katere službe opravljajo duhovniki? Duhovniki opravljajo te službe: oznanjajo božjo besedo, opravljajo daritev svete maše, delijo zakramente in vodijo ljudi k Bogu. 4. Kdo more postati duhovnik? Duhovnik more postati tisti moški, ki ima živo vero, pristno pobožnost in veselje do duhovniškega poklica. 7. Sveti zakon Bog hoče, da doraščamo v družini. Zato je sam  ustanovil družino, ko je ustvaril prvega moža in ženo. Kristus je družino počastil, ko je bil na svatbi v Kani Galilejski in tam naredil prvi čudež. Ljudi je učil: »Kar je bog združil, tega naj človek ne loči!« In tako je razglasil, da je zakon neločljiv. Življenje v družini je srečno, če se starši in otroci ljubijo med seboj. Za to ljubezen starši potrebujejo pomoč. To pomoč jim deli zakrament svetega zakona. Ko si ženin in nevesta pred duhovnikom in pričamo obljubita zvestobo in na zunaj pokažeta, da hočeta živeti skupaj kakor mož in žena, jim Kristus podeli posebno milost, da moreta živeti skupaj in prav vzgajati otroke. Kristjani prejmejo zakrament svetega zakona v cerkvi pred duhovnikom in dvema pričama. 1. Kdaj je Bog postavil sveti zakon? Bog je postavil sveti zakon že v raju, Jezus Kristus pa ga je povišal v zakrament. 2. Čemu je zakon? Zakon je zato, da se mož in žena v ljubezni dopolnjujeta in dajeta življenje otrokom ter jih vzgajata. 3. kako skleneta zaročenca zakon? Zaročenca skleneta zakon tako,da pred duhovnikom in dvema pričama izjavita, da si bosta zvesta do smrti. 4. Kaj je o neločljivosti zakona povedal Jezus? Jezus je o neločljivosti zakona rekel: »Kar je Bog združi. Tega naj človek ne loči!« V. ŽIVLJENJE PO BOŽJIH ZAPOVEDIH Po Adamovem grehu je človeku razum otemnel, volja za delati dobro pa je oslabela. Zato je Bog, ki človeka ljubi, zakone človeške narave tudi posebej razodel. Na Sinaju je med gromom in bliskom ter bučanjem trombe Izraelcem dal deset zapovedi. V njih je slovesno, javno in določno povedal, kaj je njegova volja. Zapovedi so človeku kažipot k sreči na svetu in v nebesih. Kristus je hzapoved potrdil in dopolnil. Rekel je: »Ne mislite, da  sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. »Kristus je razložil pomen zapovedi in vsem ljudem ukazal, da jih spolnjujejo; s svojim zgledom je pokazal, kako naj jih spolnjujejo. Bog nam je dal zapovedi zato, ker želi, da bi živeli v dobrih odnosih z Njim, v dobrih odnosih z našim sočlovekom in prav urejenimi odnosi do samega sebe. 1. Deset božjih zapovedi: 1. Veruj v enega Boga! 2. Ne skruni božjega imena! 3. Posvečuj Gospodov dan! 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! 5. Ne ubijaj! 6. Ne nečistuj! 7. Ne kradi! 8. Ne pričaj po krivem! 9. Ne želi svojega bližnjega žene 10. Ne želi svojega bližnjega blaga! 2. Kdo nam pove, ali je naše življenje v skladu z božjimi zapovedmi ali ne? To nam ove naša vest, oblikovana po božjem nauku. 3. S čim pokažemo, da ljubimo Boga nad vse? Ljubezen do Boga pokažemo z vestnim spolnjevanjem božjih zapovedi. 4. Kaj moramo verovati? Verovati moramo vse, kar je Bog razodel. 5. Kaj veri škoduje? Veri škoduje: veri sovražno berivo, veri sovražni pogovori, slaba družba, grešno življenje, zlasti napuh in nečistost. 6. Zakaj za Bogom Marijo najbolj častimo? Za bogom Marijo najbolj častimo, ker je božja in naša mati. 7. Zakaj častimo angele in svetnike? Angele in svetnike častimo, ker so božji prijatelji in jih je bog poveličal. 8. Kdo skruni božje ime? Božje ime skruni, kdor ga nespoštljivo izgovarja, ga zlorablja za kletev ali Boga sramoti. 9. Kdo stori bogoskrunstvo? Bogoskrunstvo stori, kdor skruni posvečene osebe, kraje in reči. 10. Zakaj je v novi zavezi nedelja Gospodov dan? V novi zavezi je nedelja Gospodov dan, ker je v nedeljo Jezus vstal od mrtvih in v nedeljo poslal Svetega duha. 11. Zakaj obhajamo cerkveno leto? Cerkveno leto obhajamo, da se vsako leto živo spominjamo Jezusovega življenja in dela in Jezusa posnemamo. 12. Kako posvečujemo nedeljo? Nedeljo posvečujemo tako, da se udeležimo maše in pustimo težka telesna dela. 13. Čemu se postimo? Postimo se, da delamo pokoro in dobivamo moč zoper slaba nagnjenja. 14. Kaj Bog zapoveduje v četrti zapovedi? V četrti zapovedi Bog zapoveduje očeta in mater spoštovati, ljubiti in ubogati. 15. Zakaj so otroci dolžni starše ljubiti, spoštovati in ubogati? Zato, ker so staršu otrokom božji namestniki in za Bogom največji dobrotniki. 16. Kakšno dolžnost imamo starši do otrok? Starši morajo otroke ljubiti ter skrbeti za njihovo telo in dušo. 17. Kdo je gospodar življenja in smrti? Gospodar življenja in smrti je samo Bog. 18. Zakaj moramo svoje telo spoštovati? Zato, ker ga je Bog ustvaril in posvetil ter ga bo nekoč obudil in poveličal. 19. Zakaj moramo čistost skrbno varovati? Zato, ker čistost daje človeku poseben čar in lepoto. »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali« (Mt 5,8). 20. Zakaj je nečistost tako pogubna? Nečistost je tako pogubna zato, ker skruni dušo in telo, vodi k sovraštvu do Boga in božjih reči, v duhovno lenobo, oslepi razum in oslabi voljo, vodi v nevero. Posledice nečistosti so pogostoma bolezni in sramota. 21. Kako čistost ohranimo? Čistost ohranimo tako,da smo sramežljivi, se vsaki skušnjavi takoj ustavimo, se vsake grešne priložnosti izogibljemo in si z molitvijo in obhajilom zagotovimo božjo pomoč. 22. kakšne so dolžnosti zakoncev? Zakonci so dolžni živeti v ljubezni in zvestobi, dokler ju smrt ne loči in skrbeti za vzgojo in srečo svojih otrok. 23. Kako skrbimo za svoje premoženje? Za svoje premoženje skrbimo s tem, da ga pridobivamo pošteno in da ga rabimo po božji volji. 24. Kdo greši zoper tujo lastnino? Zoper tujo lastnino greši, kdor si jo krivično prilasti ali jo po svoji krivdi poškoduje. 25. Kdo je resnicoljuben? Resnicoljuben, je, kdor govori tako, kakor misli. 26. Kako varujemo dobro ime bližnjega? Dobro ime bližnjega varujemo tako, da o njem dobro mislimo in govorimo; o njihovih napakah pa govorimo samo iz važnega vzroka. 27. Kako se trudimo za popolnost? Za popolnost se trudimo, če si prizadevamo Boga in bližnjega vedno bolj ljubiti. K temu nam pomagajo tri božje kreposti: vera, upanje,ljubezen. 28. Kaj nas čaka, če zvesto spolnjujemo božjo voljo? Če zvesto spolnjujemo božjo voljo, nas čaka poveličanje in večno življenje v nebesih.   VI. MOLITEV 1. Kaj je molitev? Molitev je pogovor z Bogom. 2. Zakaj smo dolžni moliti? Moliti smo dolžni zato, ker brez molitve ne moremo prav živeti, in ker je molitev ukazal Jezus. 3. Katera je najpopolnejša molitev? Najpopolnejša molitev je očenaš, ki jo je učil Jezus sam. 4. Kaj je Jezus povedal o molitvi? Jezus je o molitvi povedal tole: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«   VII. MOLITVENI IN UČNI OBRAZCI   1.Križ: V imenu : Očeta in – sina in – Svetega Duha. Amen. 2. Oče naš, ki si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. – Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom , in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen. 3. Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. – Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. 4. Apostolska vera: Verujem v Boga, očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje. – In v Jezusa Kristusa,Sina njegovega edinega, Gospoda našega,-ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device, - trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen,- šel pred prekel, tretji dan od mrtvih vstal, - šel v nebesa, sedi na desnici boga Očeta vsemogočnega, - od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. – Verujem v Svetega Duha, - v sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, - odpuščanje grehov, - vstajenje mesa, - in večno življenje. Amen. 5. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. 6. Jutranja molitev: Tebe ljubim, Stvarnik moj, ki si ohranil me nocoj, tebi delo posvetim, dušo in telo zročim. O Marija, vodi me po nedolžni poti in ob smrti priti mi z Jezusom naproti. 7. Sveti angel, varuh moj – bodi vedno ti z menoj, stoj mi noč in dan na strani, - vsega hudega me brani! Prav prisrčno prosim te, - varuj me in vodi me! Amen. 8. Večerna molitev: O Jezus, blagoslovi me, odpusti grehe moje, po svoji ljubi Materi, me sprejmi v Srce svoje. _ Naj v tvojem svetem varstvu spim, v ljubezni tvoji se zbudim, in zadnjo uro milost daj, da pridem k tebi v sveti raj. – Vse dobro staršem vračaj, v nebesih jim poplačaj in vernih duš usmili se, da bodo tebe gledale. 9. Kesanje: Moj  bog! Žal mi je, da sem grešil in žalil Tebe, k i si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen. 10. O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem, - in da se ti vdanega skažem, - ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce,, - sebe popolnoma vsega. – Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me, kakor svojo last in posest. Amen. 11. Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija… Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija… In Beseda je mesto postala in med nami prebivala. Zdrava Marija… Prosi za nas sveta božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo: Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas pri njegovem trpljenju in križu na priprošnjo Devic Marije pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu našem Gospodu. 12. Veseli del rožnega venca: 1. Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela; 2. Ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila; 3. Ki si ga Devica rodila; 4. Ki si ga Devica v templju darovala; 5. Ki si ga Devica v templju našla. 13. Žalostni del rožnega venca: 1. Ki je za nas krvavi pot potil; 2. Ki je za nas bičan bil; 3. Ki je za nas s trnjem kronan bil; 4. Ki je za nas težki križ nesel; 5. Ki je za na s križan bil. 14. Častitljivi del rožnega venca: 1. Ki je od mrtvih vstal; 2. Ki je v nebesa šel; 3. Ki je Svetega Duha poslal; 4. Ki je tebe, Devica, v nebesa vzel; 5. Ki je tebe,Devica v nebesih kronal. 15. Molitev pred jedjo: Blagoslovi,Gospod, nas in te svoje darove, ki jih bomo po tvoji dobroti prejeli. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 16. Molitev po jedi: Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. Očenaš… 17. Šest resnic: 1. Da je Bog; 2. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje; 3. Da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh; 4. Da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal; 5. Da je človeška duša neumrljiva; 6. Da je milost božja za zveličanje potrebna. 18. Deset božjih zapovedi: 1. Veruj v enega Boga. 2. Ne skruni božjega imen. 3. Posvečuj Gospodov dan. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne nečistuj. 7. Ne kradi. 8.  Ne pričaj po krivem. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. 19. Pet cerkvenih zapovedi: 21. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni. 4. Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času prejmi sveto Rešnje telo. 5. Sklepaj zakon po cerkvenih določbah. 20. Grešna nagnjenja (poglavitni grehi): 1. Napuh; 2. Lakomnost, 3. Nečistost, 4. Nevoščljivost, 5. Požrešnost, 6. Jeza, 7. Lenoba. VIII. IZPRAŠEVANJE VESTI Molimo! O Bog Sveti Duh, daj nam milost, da bom svoje grehe prav spoznal in jih obžaloval. Usmiljena Mati Marija, pomagaj mi, moj angel Varuh, prosi zame. Oče naš… Zdrava Marija…Slava Očetu… 1. Zadnjikrat sem bi pri spovedi? – Sem zadnjo spoved dobro opravil? - Sem opravil naloženo pokoro?- II. MOJ ODNOS DO BOGA Ali sem se trudil za versko izobraževanje s poslušanjem božje besede? – Sodeluje pri verouku? – Se izogibam vsega, kar veri škoduje? – Ali sem vero v Boga in v Cerkev vedno in Brez strahu izpovedoval? – Ali sem se vere sramoval? – Ali sem se v osebnem in javnem življenju pokazal kot kristjan? – Sem opuščal molitev? – Sploh nisem več molil? – Ali sem se zatekal k Bogu v skušnjavah? – Sem čital verski tisk? – Sem vraževeren?- Ali imam do božjega imena spoštovanje in ljubezen? – ali pa sem Boga razžalil z nepotrebnim izgovarjanjem božjega imena? – S kletvijo? – Ali sem spolnil zaobljubo? – Sem zaupal v Boga? – Ali sem osramotil božjo Mater Marijo in svetnike? - Sem ob nedeljah in zapovedanih praznikih rez opravičenega vzroka delal?  -Nisem bi po svoji krivdi pri maši?  - Ali sem izpolnil dolžnost vsakoletne spovedi in velikonočnega obhajila? – III. MOJ ODNOS DO BLIŽNJEGA Sem starše in predpostavljene žalil? – Jezil? - Jim želel hudo? – Jih nisem hotel ubogati? – Sem jim nalašč nagajal? – Jih zmerjal? – Sem bil do njih grob? – Ali (kot roditelj) skrbim za versko vzgojo svojih otrok? –Jim z dobrim zgledom in roditeljsko oblastjo pomagam? –Spoštujem svoje ostarele starše? –Jim pomagam? – Sem sebi ali bližnjemu resno želel smrt? –Sem svojemu zdravju škodoval z nezmernim kajenjem? –Nezmernostjo? –Popivanjem? –Razuzdanostjo? –Imam do koga sovraštvo? –Svojim bližnjim nisem odpustil? – Sem spoštoval življenje (nerojeno in rojeno)? – Sem bil do sebe ali drugih nesramežljiv? – Sem se nesramežljivo obnašal? – Sem se vdajal nečistim mislim ali predstavam? – Sem nesramno govoril? –Čital? – Sem kaj nečistega storil? –Sem nečisto grešil s kom drugim? – (Pri spovedi za poroko naj se zaročenci vprašajo, kako so preživeli svojo mladost in pripravo na zakon? – Ali je bila čista? -) (Poročeni naj se vprašajo, kako je bilo z zakonsko zvestobo v mislih,željah in dejanjih? –Kako je s spolnjevanjem zakonskih pravic in dolžnosti? - ) Ali sem spoštoval lastnino svojega bližnjega? – Sem si jo mogoče krivično prilastil ali sem jo po svoji krivdi poškodoval? – Storjene škode nisem popravil? – Sem rad pomagal bližnjemu v potrebi? – Sem lagal? - - Z lažjo drugim škodoval? – Sem razkrival napake drugih, opravljal? – Sem o drugih lažnivo govoril, obrekoval? – Sem bližnje sramotil? – Sem krivo pričeval? – IV. ODNOS DO SEBE Ali sem si prizadeval za napredovanje v duhovnem življenju z molitvijo, poslušanjem in premišljevanjem božje besede, prejemanjem zakramentov in premagovanjem? – Ali sem ošabno in bahaško preziral druge, misleč, da sem več kot drugi? – Ali potrpežljivo prenašam težave in nasprotovanja v življenju? – Ali sem se postil in se zdržal pri jedi? – Ali sem zaradi strahu ali hinavščine ravnal zoper prepričanje svoje vesti? – Ali mi še v kaki drugi stvari vest kaj očita? – V. SLEDI KESANJE IN TRDEN SKLEP Molimo! Gospod Jezus, hotel si biti prijatelj grešnikov. Po skrivnosti svoje smrti in svojega vstajenja me reši grehov. Tvoj mir naj mi daje moč, da bo živel v ljubezni, pravici in resnici. Devica Marija, izprosi mi stanovitnost do zadnje ure. Amen!https://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/1002