Preskoči na vsebino

nalagam novice...

NAVODILA SLOVENSKIH ŠKOFOV ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE 2020

V ČASU EPIDEMIJE COVID 19

ODPOVED SVETIH MAŠ DO PREKLICA

Svete maše bom daroval zasebno, brez prisotnosti vernikov, po mašnih namenih, ki so bili darovani za določen dan.

Vaši darovani mašni nameni bodo tako opravljeni. 

Za razpored maš glej župnijski list.

 

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 vsem škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi omenjenega dokumenta so slovenski škofje ordinariji na 23. redni seji Stalnega sveta SŠK, ki je 24. marca 2020 potekala po videokonferenci, sprejeli naslednja navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji v času epidemije:

 

Radijski misijon na Radiu Ognjišče

1. Škofje vabijo vernike, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.

 

Cvetna nedelja, 5. april 2020

1. Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.

2. Župnik obhaja v zaprti župnijski cerkvi sveto mašo, ob 10.00 (ko je prenos svete maše iz mariborske stolnice), brez navzočnosti ljudstva in brez somaševanja. Pri bogoslužju prebere pasijon po Mateju. Župnik naj vernike povabi k spremljanju svete maše po TV SLO 2 ob 10.00.

3. Škofje določajo, da župnik OPRAVI BLAGOSLOV ZELENJA V ZAPRTI CERKVI BREZ NAVZOČNOSTI VERNIKOV. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja NE SMEJO DELITI VERNIKOM ALI JIM GA NA DOLOČENEM MESTU PUSTITI NA RAZPOLAGO, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije.

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije. Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo.

 

Veliki četrtek, 9. april 2020

1. Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

2. Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan IZJEMOMA DOVOLJUJE, DA OBHAJAJO VEČERNO SVETO MAŠO OB 18H V ZAPRTI CERKVI brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Župnik naj vernikom sporoči (ob 18.00), kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.

3. Škofje prosijo Radio Ognjišče in TV Exodus, da v svojem programu, v času svetega tridnevja, vernikom omogočita spremljanje neposrednega prenosa svete maše iz ene izmed cerkva, kjer imajo že postavljeno tehnično opremo.

4. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.

 

Veliki petek, 10. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

2. Župnik (duhovnik) OPRAVI BOGOSLUŽJE VELIKEGA PETKA OB 18.00 SAM in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

  1. Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
  2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
  3. Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.

3. Župnik naj vernike obvesti, da bo OBRED VELIKEGA PETKA OBHAJAL OB 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).

5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020).

 

Velika sobota, 11. april 2020

1. Blagoslov in delitev ognja letos odpade.

2. Škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije VELJAVEN BLAGOSLOV JEDIL po televiziji oz. radiu.

3. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo TELEVIZIJSKEGA PRENOSA BLAGOSLOVA VELIKONOČNIH JEDIL IZ MARIBORSKE STOLNICE, KI BO NA TV SLO 1 PREDVIDOMA OB 15.00 IN 17.00.

4. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice.

5. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.

 

Blagoslov velikonočnih jedil - doma

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

6. Škofje bodo velikonočno vigilijo obhajali v zaprtih stolnicah ob 20.00, brez udeležbe ljudstva.

7. Duhovniki VELIKONOČNO VIGILIJO OPRAVIJO OB 20.00 SAMI zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).

8. Župnik naj vernike seznani, da bo OB 20.00 OBHAJAL VELIKONOČNO VIGILIJO, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih.

9. Vstajenjske procesije (nedelja zjutraj) letos ODPADEJO.

10. Župniki (duhovniki) naj vernike po elektronskih oznanilih in župnijskih spletnih straneh povabijo k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).

11. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.

 

Velika noč, 12. april 2020

1. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se OB 8.00 ZBEREJO NA VELIKONOČNEM ZAJTRKU in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

 

Znamenje križa.

Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

 

VELIKONOČNO JUTRO:

»ŽUPNIKI OB 8.00 ZVONIJO Z VSEMI ZVONOVI KOT VABILO K ZAJTRKU IN V ZNAMENJE VELIKONOČNEGA PRAZNIKA«.

2. Škofje bodo ob 10.00 v svojih zaprtih stolnicah darovali velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

3. Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno mašo (ob 8.00 in 10.00 uri) sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo.

4. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

5. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.35).

6. Škofje vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da spremljajo prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

7. Župniki (duhovniki) naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.

 

Velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah darovali sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik obhaja sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi.

3. Na velikonočni ponedeljek naj se ODPOVEDO OBISKI (T. I. EMAVS), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.

 

Bela nedelja oz. nedelja Božjega usmiljenja,

19. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah opravili sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik opravi sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi.

3. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.

 

Spovedovanje v postnem in velikonočnem času

1. Škofje vabijo vse vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, V SRCU OBUDIJO ISKRENO KESANJE TER ZMOLIJO KESANJE (MOJ BOG, ŽAL MI JE …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492). Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo 20. marca 2020 v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg.Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).

2. Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom NE SMEJO podeljevati zakramenta sprave.

3. Spoved po telefonu oziroma spletu NI VELJAVNA.

4. V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.

5. Škofje določajo, da glede na trenutne razmere ŠE NE VELJAJO POGOJI za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo.

 

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike

1. Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

 

ZVONJENJE

1. Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki VSAK PONEDELJEK Z ZVONJENJEM OB 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče.

Verniki ta dan PRIŽGEJO SVEČE NA OKNIH v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.

 

VEROUK IN SVETE BIRME

1. V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 JE VEROUK DO PREKLICA ODPOVEDAN.

2. ŠKOFJE SO PRESTAVILI BIRME NA ČAS, KO BODO ODPRAVLJENI UKREPI ZA OMEJEVANJE EPIDEMIJE IN KO BODO BIRMANCI USTREZNO PRIPRAVLJENI. KRAJEVNI ŠKOFJE BODO DUHOVNIKOM PRAVOČASNO POSREDOVALI NAVODILA O BIRMAH.

Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil.

MAŠUJEJO NAJ V ZAPRTI CERKVI OZIROMA KAPELI, DA SE PREPREČI ZBIRANJE VERNIKOV OZIROMA ZMANJŠA MOŽNOST ŠIRJENJA EPIDEMIJE.

Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič« (kard. Robert Sarah, Moč tihote).

ŠKOFJE VABIJO VERNIKE, DA PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH DARUJEJO SVETE MAŠE IN PODPREJO SVOJE DUHOVNIKE S PROSTOVOLJNIMI DAROVI, KI JIH LAHKO NAKAŽEJO NA BANČNI RAČUN ŽUPNIJE ALI OSEBNO IZROČIJO PO PRENEHANJU EPIDEMIJE.

Vse duhovnike in VERNIKE vabijo, da redno spremljajo:

Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020.

Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 


Sveti Jožef Delavec!

»župnijski zavetnik«

 

Grafita Sv. Jožefa Delavca z Jezusom

 na pročelju  naše župnijske cerkve, ki jo je

leta 1969 izdelal akademik Stane Kregar.

O SVETI JOŽEF DELAVEC, 

ti vsekdar nam bodi skrben gospodar.

Razlij nebeški blagoslov nad vse družine pod naš krov.

Da z nami bo pomoč iz nebes

in bo ljubezen naša vez.

Naj k Bogu pelje naša pot

in čednost krasi nas povsod.

O Sveti Jožef Delavec,

bodi ti med nami danes in vse dni!

Glej, srečo svojo hiše vse

izročimo vdano ti v roke.

Odvrni milostno vsekdar,

kar nam bi moglo biti v kvar.

Zakleni mene, moje vse,

v Srce presveto, prosim te!

Da v Bogu skrito in zvesto

življenja dnevi nam teko.

Amen.

1. MAJ - SVETI JOŽEF DELAVEC

Sv. Jožefu je poleg glavnega praznika 19. marca, ki velja za njegov »rojstni dan« za nebesa, posvečen še en praznik – praznik Jožefa Delavca. To je praznik naše župnije – našega župnijskega zavetnika.

Postavil ga je 1. maja 1955 papež Pij XII. na prošnje vernega ljudstva, ki so zlasti iz vrst krščanskega delavstva prihajale v Rim z vseh strani sveta. Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položaj tistega svetnika, katerega je poleg Device Marije Bog najgloblje pritegnil v zgodovino odrešenja posebej še v skrivnost učlovečenja. Marijin deviški mož in Jezusov krušni oče je bil delavec, »tesar« (Mt 13,55; Mr 6,3). In Cerkev posebej kaže nanj kot na zavetnika in zgled vseh delavcev, najprej in predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. Tega preprostega, a »pravičnega« moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega božjega Sina, dokler ne bi ta dorastel. A Cerkev tudi tukaj ne pozabi, da se versko češčenje nikoli ne sme ustaviti zgolj ob osebi sv. Jožefa Delavca in da gre vse poveličevanje navsezadnje le Jezusu, ki mu je bil sv. Jožef Delavec nadvse skrbni varuh in krušni oče.

Sv. Pismo o Jožefu skromno in malo poroča. Tisto kar vemo o njegovem delu in življenju je to, da je bil tih in skromen in marljiv delavec. Bil je tesar…Sv. Jožef je delal s svojimi rokami in preživljal sv, nazareško družino… Pri njem se je v mladosti učil delati in je delal naš gospod Jezus Kristus…saj so ga imenovali tesarjev sin….v Evangeliju beremo slišali: Ali ni to tesarjev sin so spraševali…

Naš Jožef Delavec nam govori samo s svojimi dejanji, ne z besedami. In ne samo z dejanji, tudi z delom. Takega zavetnika so si naši predniki izbrali za zavetnika leta 1966 ustanovljene mlade Račke župnije. Izbrali so si Delavca. Izbrali so si nekoga, ki jim je bil podoben in to zato, da bi imeli ob sebi nekoga, ki bi dajal zgled in smisel njihovemu delu. Izbrali so si nekoga, na katerega bi pogledali, ko bi se jim zdel delavnik pretežak in nesmiseln, nekoga, ki je znal delo imeti rad in ga uporabljati za lastno srečo.

Navsezadnje gre za to pri delu, za srečo. Ne gre samo za golo telesno preživetje in imeti čim več in vse, kar ponuja svet. Pomembno je, da imamo toliko materialnih dobrin, ki nam dajejo človeka vredno in dostojno življenje in zaradi tega smo lahko srečni in hvaležni Bogu.

Vsi vemo in poznamo, če ima človek delo in še lahko dela, čuti ob tem, da je koristen, ustvarjalen. Pri delu, ki ga človek opravi čuti zadovoljstvo, ko vidi rezultate svojega truda, pa še marsikaj drugega pridobi: to so izkušnje, vztrajnost, potrpežljivost ...

Vsak zase ve kašen odnos goji do lastnega dela. Na splošno je delo danes ljudem tega sveta in družbe, večkrat bolj v napor (in odpor) kot v veselje. Mnogi se ga izogibajo. Mnogi bi radi do rezultatov  prišli s čim manjšim ali nikakršnim naporom. In to veliko ljudem dandanes uspeva. Zato je to mnogim (v veliki meri žal najbolj mladim, ki so v svojih letih polni energije in moči) postalo ideal priti do cilja brez dela. In priti do službe, v kateri bo čim manj dela za čim več denarja.

A brez dela človek ni to, za kar je bil ustvarjen. Ni ustvarjalec. Brez dela človek ne toči potu in ne prestaja napora, in tudi ne čuti, da je na tem svetu potreben. N kar je najbolj tragično: Človek tako izgublja svojo identiteto in smisel svojega obstoja. Zato  je danes toliko ljudi brez smisla življenja, ker nimajo dela.

Druga skrajnost našega življenja pa je, da delamo preveč. Delamo, pa ne vemo, k čemu naj bi nas to delo sploh pripeljalo. Delamo, ker je pač treba delati. Ker drugače ne gre. A tega dela ne spremlja tišina, temveč nerganje, zato ni blagoslovljeno. Nismo zadovoljni. Ker ne delamo z dušo, ampak z bolečino.

In kje je prava pot? Tam, kjer je naš župnijski zavetnik - Kjer je Jožef, delavec. Tihi Jožef, ki je Jezusa naučil tesarstva in molitve, ki ga je naučil napora in počitka, ki ga je naučil v ustavljanju med delom pomisliti, da je svoboden, da ga delo ne določa in da ga ne pogojuje, temveč da je delo izraz tega, kar je. To uči Sv. Jožef Delavec tudi nas.

Pravo pot nam torej kaže sam naš župnijski zavetnik, daje nam zgled tihega delavca, ki zna delati in, kar je tudi zelo pomembno: zna se tudi ustaviti. V tem hitrem tempu življenja smo k temu povabljeni tudi mi.

In še eno življenjsko krepost odseva Sv. Jožef Delavec. Na tega mladega moža se je Bog mogel popolnoma zanesti, mogel mu je zaupati svojega Sina in Marijo, ker:

- nazareški tesar Jožef iz Davidove hiše in rodbine, ki Sveto pismo o njem pravi, je bil pravičen, ker je upal in veroval  kot Abraham, je prav zaradi te brezpogojne predanosti Bogu užival zaupanje Boga;

- ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina in to je uresničil po izbranem možu iz Davidovega rodu, na katerega se je zanesel, da bo zahtevno poslanstvo zemeljskega očeta in varuha svete družine vestno opravil; da bo s svojimi rokami in delom preživel Marijo in Jezusa in je tudi na takšen način poskrbel, da je Jezus odrastel in tako začel izpolnjevati Božji načrt za katerega je bil učlovečen na ta svet.

Tak je SV. JOŽEF DELAVEC, naš farni zavetnik. Vedno je storil, kot mu je bilo naročeno, ni veliko razglabljal, pač pa je s srcem, ki Gospodu zaupa, prisluhnil, ter božjo naročilo izvršil v prepričanju, da je to najbolje za tiste, ki so zaupani njegovemu varstvu.

Na prvi pogled preseneča dejstvo, da v Svetem pismu ne najdemo zapisane nobene Jožefove besede. Res je! Ne najdemo Jožefovih besed, pač pa tehtne besede O Jožefu. Kot da nam Jožef sam brez besed dopoveduje, da je marsikaj pomembnejše od govorjenja:

- kdor zna molčati, je zmožen v svoji notranji umirjenosti prisluhniti besedam drugega, še več, zmožen je začutiti njegovo misel, utrip njegove duše, ve, da je molčanje in poslušanje nemalokrat pomembnejši del pogovora, kot govorjenje;

- kdor je zmožen v tihoti srca prisluhniti navdihom, ki prihajajo od zgoraj, sam postaja oseba zaupanja in s tem dragocen dar prenekateremu človeku, hkrati pa po njem še drugi lahko najdejo pristop do skupnega Očeta, ki ga imamo v nebesih.

Ob liku župnijskega zavetnika sv. Jožefa Delavca, vsem želim, da bi naš odnos do dela, da bi naše življenje samo postalo vir veselja in mirnega, srčnega  zadovoljstva. Prav tako želim, da bi njegove tehtne besede in njegova tehtna dejanja našla svoje mesto v srcu vsakega izmed nas in obrodila bogate sadove.

Tako se ob zgledu zavetnika sv. Jožefa Delavca kakor on takrat in mi danes z njim - opomnjeni po božji besedi, in nahranjeni z kruhom močnih pri svetem obhajilu, pogumno podajamo na nadaljnjo duhovno in krščansko življenjsko pot, ter živimo in delajmo tako, da si bomo s svojim vsakdanjim delom nabirali tistih zakladov, ki se ne rjavijo, ki se ne dajo tehtati in meriti – odpirajo pa nam, po priprošnji Sv. Jožefa Delavca –župnijskega zavetnika in priprošnjika -  vrata večnega življenja.

Prosi za nas in

našo župnijo,

katere zavetnik si!