Preskoči na vsebino


4. tema
PRVA POGLAVJA SVETEGA PISMA

  • Sveto pismo in znanost se ukvarjata  z različnimi vprašanji sveta
  • Znanost odgovarja na vprašanje KAKO in KAJ
  • Sv.Pismo odgovarja na vprašanje KDO, ČEMU
  • Znanost se ukvarja z mehanizmom našega sveta, vero pa zanima smisel sveta in človeka

 

1. Sveto pismo govori o Bogu, o človeku in svetu

Sveto pismo nam posreduje verski in moralni nauk. Temelji na nekaterih zgodovinskih dejstvih, ne služi pa za podajanje znanstvenih podatkov. V njem je zapisana zgodovina učlovečenja in odrešenja. Za pravo razumevanje sveto pisemskih besedil moramo upoštevati literarne vrste, različne načine izražanja in kulturno okolje ter čas v katerem je nastajalo.

V prvih poglavjih stare zaveze lahko odkrijemo čudovit božji načrt, najdemo odgovore na vprašanja, ki zadevajo svet in človeka. Sveto pismo nima namena posredovati razlage kako je svet nastajal, ampak kakšen smisel ima ta svet in človek v njem. Nadalje se Sveto pismo ukvarja s vprašanjem  zla v svetu in človeku.

 

2. Stvarjenje sveta in človeka

Kaj nam prva poglavja spregovorijo o Bogu, o svetu in o človeku?

O Bogu:

Bog je Stvarnik. Bog je večen, je vsemogočen, je neskončno moder in pravičen. Je živo bitje, ki ustvarja z besedo. Bog je v svetu prisoten toda različen od sveta. Ta svet je njegov svet. Vsa narava je božje znamenje On nenehno vzdržuje svoje stvarstvo.

O svetu-stvarstvu

Stvari niso bogovi, so ustvarjene, so odvisne in nižje od Boga, zato se jih ne sme po božje častiti. Svet, narava, vsa živa bitja so dobre, ker izhajajo od dobrega Boga. Svet je lep, ta lepota prihaja od Stvarnika. Svet je božji dar. Vse stvari so v nekem odnosu med seboj in vsa narava teži k svojemu Stvarniku.

O človeku:

Človek je krona, je višek stvarstva, ker je ustvarjen po božji podobi. Ustvarjen je kot moški in ženska. Stvarstvo je bilo zaupano njemu. Človek je božji partner, ni pa absolutni gospodar. Je krona vsega stvarstva, tega naj bi se zavedal in odkrival svoje mesto ter se veselil svojega dostojanstva.

O stvarjenju moža in žene

Ko je ustvarjen človek je zapisano:  ”Bilo je zelo dobro”. Bog ustvarja človeka kot lončar posodo in mu vdahne dih. Posebno pozornost zasluži pripoved o stvarjenju žene. "Kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa…, mož bo zapustil starše…, z ženo bosta eno meso". Gre za najbolj revolucionaren tekst, čeprav je opis primitiven. Poudari absolutno enakost moža in žene. Dostojanstvo ženske je enako kot dostojanstvo moškega. Mož in žena sta tako eno, da sta del drug drugega. Ta poudarek že nakazuje neločljivost zakonske zveze med možem in ženo.

Na koncu vsakega dne je ugotovitev: ”Bog je videl, da je dobro, zelo dobro. Pomeni, da v svetu od božje zamisli vlada dobrota in urejenost.

 

3. Problem zla

Vprašanja zla, greha, sovraštva, razprtij, trpljenja in smrti najbolj žulijo človeka vseh časov . V čem je glavna vsebina svetopisemskega poročila (1Mz 3):

PRVOTNO STANJE: Človekova veličina in dostojanstvo sta v tem, da je bil ustvarjen po Božji podobi, kot razumno in svobodno bitje. Med vsem stvarstvom je Bog hotel človeka kot sodelavca, kot družabnika, ki bi ga bil zmožen razumeti in ljubiti. Ljubezni pa ni mogoče vzbuditi s silo. Ko Bog dopušča svobodo, dopušča tudi, da se mu človek upre, da odkloni sodelovanje. Brez ljubezni bi bil človek robot ali nagonska žival. Prav s podarjeno svobodo Bog kaže človeku njegovo veličino in svojo neizmerno ljubezen.

Simbolika raja: Človek je postavljen v ”raj” Stanje sreče, zadovoljstva in izobilja…Med človekom in Bogom vlada zaupanje in prijateljstvo. Človek je v harmoniji sam s seboj, z bližnjimi z Bogom

Simbolika drevesa življenja in drevesa spoznanja:  Drevo življenja predstavlja vrednote življenja. Sreča prvega človeka je odvisna od izpolnjevanja  zapovedi: ”Od drevesa spoznanja hudega in dobrega ne jej”. Kaj človek počne? Sam želi odločati, kaj je dobro in slabo, vrednote si želi prilasti, hoče postati kakor Bog - to je tisti sadež, ki ga utrga. Človek hoče postati središče sveta. Problem je človekov napuh.

Simbolika kače: Kača je simbol zla. V poročilu stvarjenja razberemo, da si je Bog zamisli le dobra bitja in stvari. Od kod torej zlo, skušnjava, hudič? Iz naslednjih poročil razberemo, da je Bog ustvaril za ljudi nevidna duhovna bitja – angele. Tudi oni so na preizkušnji zvestobe in svobode do Boga in vsega dobrega. Del angelov se odloči proti Bogu. Ker so izven časa in prostora ne morejo preklicati svoje odločitve. Tako so ta bitja, bitja nevoščljivosti, ne-ljubezni, maščevanja, zla, laži… Ta bitja želijo potegniti na svojo stran tudi človeka s prefinjeno taktiko, da Bog ni človeku dal vsega, da dopušča trpljenje… Obljubljajo mu namišljene dobrine. Ta duhovna bitja človeka zavajajo, prikazujejo mu nekaj česar v resnici ni. Človek vse to v sebi občuti kot skušnjavo.

Simbolika izgona iz raja: Končno stanje so določene posledice človekove samovolje in njegove svoboden odločitve za slabo. Te posledice se kažejo tako: Človek se oddalji od Boga, ni več zaupanja, porušen je medčloveški odnos, padec morale krivdo prelagata drug na drugega, izguba notranje harmonije, podrto sozvočje z različne vrste trpljenja, bolezni in smrt.

Ta odlomek opisuje prvi-izvirni greh, ki pomeni stanje v katerem človeštvo živi. Sveto pismo nadalje nakazuje resnico upanja: BOG ČLOVEKA KLJUB TEMU NE ZAPUSTI. Namen te pripovedi je tudi že nakazana REŠITEV. Bog je zmagovalec nad grehom, zlom in hudičem.

 

ZA ŽIVLJENJE

  • Ali te dejstvo, da si ustvarjen po božji podobi, da je človek krona stvarstva, da te je Bog izbral za sodelavca pri ohranjanju njegovega stvarstva veseli in navdaja s hvaležnostjo?
  • Od vsega začetka je na svetu zlo in dobro. Vsi čutimo, da včasih to zlo zmaguje v nas, toda mi mu lahko gospodujemo. Kako se boš kot katehumen trudil biti na strani dobrega in premagovati zlo?
  • Prebudi vero v Boga Stvarnika!