Vnesite vaš naslov

 PRENESI KOT PDF

SPOŠTOVANI!
Morda bomo čez nekaj mesecev ali pa let lahko rekli za ta kaotični čas, da so KONFLIKTI, KRIZE IN KATASTROFE PRILIKA ZA OSEBNO in DUHOVNO RAST.

Edina pot naprej je sedaj v koraku naprej. Stegniti se moramo preko samega sebe, preseči svoj mali šibki jaz in vztrajati. Če bomo prešli skozi čas preizkušnje, če bomo pili dovolj vode, če nam bodo v bolnici dali edino možno terapijo kisik, bomo preživeli. Večina kljub vsemu preživi in se prekuži. Država nas spodbuja, da naj se varujemo, da se ne okužimo. In predvsem, da ne okužimo najbližjih. To, kar lahko storimo, je, da upoštevamo potrebna navodila in da skrbimo zase. Važno je, da se ves čas obnašam tako, da delam dobro sam sebi in drugim. Pomagamo si lahko v skrbi za sebe in za najbližje.

KAKO SI OLAJŠAMO STRES

Sedaj se nahajamo v negotovi situaciji. Do sedaj smo se počutili varne in sigurne. Bili smo zdravi in življenje je normalno teklo z delom, obveznostmi, srečevanji … sedaj pa nas ogroža virus, bolezen; delo ne poteka normalno,… razmišljamo o prihodnosti in se sprašujemo, kaj nas čaka. Mogoče bomo zboleli, umrl nam bo kdo od bližnjih, težko bomo finančno preživeli … Strah nas je. Skušamo se umiriti in vzeti nastalo situacijo kot izziv, kot problem, ki ga je potrebno rešiti. Držimo se navodil in naredimo, kar je v naši moči, da se izognemo trpljenju. Smo v stiski!

Vsak izmed nas pa si lahko to stisko še poveča, če postane preveč preplavljen s skrbmi in strahovi.

Viktor Frankl v svoji knjigi KLJUB VSEMU REČEM ŽIVLJENJU DA opisuje svojo štiriletno izkušnjo Auschwitza. V njej omenja situacijo, v kateri razmišlja približno takole: Glej, vse so mi vzeli, tudi človeško dostojanstvo (sorodnike so mu pobili, ni vedel, kaj je z njegovo zaročenko, bil je pred zaključkom doktorata). Ne morejo pa mi vzeti moje notranje svobode: da jaz odločam, kako ta situacija deluje name! Opazil je, da je ena tretjina taboriščnikov v izkušnji trpljenja sebe izoblikovala v boljše ljudi.

Kako si torej pomagati, da si ne povečujemo trpljenja in da iz težkih situacij izidemo boljši?

Dobro je vedeti, da kadar smo v stresu in kakšni nevarnosti, naše telo reagira. Aktivirajo se stresni hormoni (adrenalin in noradrenalin, kortizol), ki zbudijo v našem telesu odziv »beži, otrpni ali se bojuj«. Ta odziv se sproži v življenjsko ogrožajočih situacijah. Tudi takrat, ko situacije niso tako nevarne, pa ljudje mislimo, razmišljamo in premlevamo o njih. Telo se takrat odzove adrenalinsko, z različnimi simptomi. Dobro ga je poslušati.

Najbolje, kar lahko naredimo je, da se zavedamo, da moramo najprej poskrbeti sami zase in se naučiti obvladovanja svojih misli in čustev. Izčrpani, nemočni in utrujeni od stresa ne koristimo niti sebi, niti svojim najbližjim.

Zato je v prvem delu govora predvsem o tem, kako obvladovati svoje misli in čustva in kako se umiriti, v drugem delu pa so ponujene tudi spodbude in linke za urejanje odnosa s partnerjem in otroci.

BITI V TRENUTKU TUKAJ IN SEDAJ

Vsak izmed nas si lahko to stisko in stres še poveča, če se preveč osredotoči na stvari, na katere ne more vplivati. Ko nas preveč skrbi za prihodnost glede nas samih, smo polni strahu. Običajno si zastavljamo vprašanja: »Kaj pa če…?« Enako smo lahko polni skrbi in strahu za druge. Če obtožujemo sebe za pretekla dejanja, smo lahko polni krivde in sramu. Lahko pa tudi obtožujemo in krivimo druge. (Ni dobro, da se preveč vrtimo na krožnici).

Važno je, da ostanemo v sedanjosti. Probleme lahko rešujemo le v sedanjem trenutku. Iz sedanjosti lahko bolj objektivno pogledamo na našo preteklost in realno ocenimo, kaj nas čaka v prihodnosti, kaj si želimo in kaj lahko za to storimo, kajti samo V SEDANJEM TRENUTKU, TUKAJ IN SEDAJ, IMAMO DOVOLJ MOČI!

KAKO SI POMAGATI, KADAR NAS PREPLAVLJAJO SKRBI IN STRAH?

Najprej izbrana molitev:

BOG,
daj mi potrpežljivost,
da bom mirno sprejemal stvari, ki jih ne morem spremeniti,
pogum, da bom spreminjal stvari, ki jih lahko spremenim
in modrost, da bom ločil prvo od drugega.

Važno je, kaj lahko tukaj in zdaj naredimo. Duhovnost, pa naj izvira iz vere ali iz srca, je ena najmočnejših stvari, ki nam daje psihično odpornost.

Kaj se dogaja, če smo zaskrbljeni za stvari, na katera ne moremo vplivati? Polni smo strahu in še povečamo našo telesno in duševno tesnobo. Telo reagira s tiščanjem v prsih, s težkim dihanjem, z utrujenostjo, … duševno pa smo zmedeni in vedno bolj v neki svoji domišljiji. Misli, ki se običajno začnejo s »Kaj pa če….?« postanejo sčasoma vedno bolj avtomatske in se jih vse težje znebimo. Vsak od nas si lahko pridela tesnobo, zato je zelo važno, s kakšnimi mislimi se hranimo in kaj počnemo.

Ljudje funkcioniramo na štirih nivojih: z mislimi, z dejanji, s čustvi in telesnimi občutki. Lahko si predstavljamo, da se vozimo skozi dan z avtom na štirih kolesih. Sprednja kolesa so pogonska. In dvoje sprednjih koles sta naše mišljenje in naše delovanje. Z njima vplivamo na to, kako se telesno počutimo, (napete, sproščene, polne energije,…) in katera čustva doživljamo (zadovoljstvo, pogum, strah, … ). Torej lahko vplivamo na naše počutje? Do neke mere vsekakor.

Preverite to sami pri sebi. Vprašajte se: Kako se sedaj počutim in katera čustva doživljam? Kaj razmišljam, ko se tako počutim? Kaj počnem, ko se tako počutim? In nato: Kako bi se želel počutiti. Kaj bi razmišljal in kaj bi počel, ko bi se tako počutil?

KAKO OBVLADATI SVOJE MIŠLJENJE?

Je to sploh mogoče? Naj mislim bolj pozitivno? Ne. Potrebno je razmišljati realno. In to je pozitivno. Včasih rečemo, da se klin s klinom zbija. Torej misel z mislijo.

KAKO MISLITI?

- NE MOREMO SE BORITI PROTI NEGATIVNIM MISLIM ALI JIH KONTROLIRATI. Če si rečemo: »Nočem misliti na to, da me je strah!« ali »Ni me strah!«, strah ne izgine.

• Če vam sedaj rečem, ne misliti na roza slona, vsi mislite nanj. Naši možgani si ne zapomnijo NE. Torej: kaj namesto tega!
• Mislim si: »Zaupam!«

- PONAVLJAMO SI ENO SAMO MISEL, SVOJE GESLO. Ko je Beethowen oglušel, si je govoril: »Skozi noč k svetlobi.«

• Skušajmo si najti svojo misel, ki jo ponavljamo v ritmu dihanja. Tu je nekaj predlogov. Eni najdejo svojo misel v življenjskih izkušnjah: Zmeraj se najde pot. Za dežjem posije sonce. Zmorem. Bolje bo. Zaupam.
• Svojo misel povežimo z izkušnjo ljubečega Boga: Vate zaupam. Vse zmorem v Tebi, ki mi daješ moč. Tebi se izročam. Ti skrbiš zame. Naj se zgodi tvoja volja. Kadarkoli ponavljamo to misel, nas pomirja in nam pomaga usmeriti se na sedanji trenutek.

- Včasih pomaga resna ODLOČITEV, da ne bomo poslušali več slabih, negativnih misli. Nek gospod je povedal,  a se je pogosto obtoževal in krivil za vse slabo v svojem življenju. In postal je zelo tesnoben. Iz te tesnobe si je pomagal s pijačo, a bilo je še slabše. Rekel je: »Veste in potem sem se počutil kot svinja! In sem si rekel: Ne bom več teh pomij jedel! In od takrat naprej nimam več tesnobe.«

- Pustimo vsiljive misli kot nadležne muhe, ali kot hrup v okolici in PREUSMERIMO POZORNOST drugam.

- POGLEDAMO REALNOST. Kakšna so dejstva? Tukaj nam pomaga razum. Na situacijo pogledamo objektivno, z dejstvi, kot IZ HELIKOPTERSKE DISTANCE. Presodimo, kaj lahko storimo in to udejanjimo. Ne ukvarjamo se s stvarmi, na katere ne moremo vplivati.

- Spomnite se ljudi iz vašega življenja, živih ali pokojnih, ki ste jih spoštovali ali občudovali. Kadar ste negotovi, se lahko vprašate, KAJ BI ONI STORILI NA VAŠEM MESTU. Kaj bi vam rekli, če bi bili tukaj.

- Poslušam svojega notranjega svetovalca, tihi glasek, SVOJO VEST. Vprašam se, kaj bi storil vsak človek mojem mestu: če bi imel enako pamet, enake pogoje, enaki stres- kako bi se zdaj odločil? Če POSLUŠAMO SVOJO VEST, ravnamo najbolj prav.

KAJ STORITI?

- IZBEREMO SI DOBRO JUTRANJO IN/ALI VEČERNO MOLITEV / RUTINO. Umirimo se in si vzamemo čas zase, vsaj 15 - 20 minut.

- UČIMO SE TEHNIK SPROŠČANJA. Večina psiholoških študij je pokazala, da je najbolj učinkovit spopad s stresom, prakticiranje tehnik sproščanja. Te nam omogočajo odziv, ki je nasproten stresnemu, adrenalinskemu. V napeti situaciji se tako znamo umiriti in potem smo sposobni reagirati drugače. Včasih je dovolj, da samo prisluškujemo svojemu dihanju

• Dobro se je naučiti dihanja s prepono, saj nam to omogoča, da dobimo v telo več zraka in smo lahko bolj sproščeni. Glej: https://www.youtube.com/watch?v=Wr1ytBCrFHA
• Tukaj so osnovne dihalnih vaj za sproščanje: https://www.youtube.com/watch?v=0Z5Rko266os
• Za premagovanje tesnobe in napetosti se priporoča: progresivno mišično sproščanje, https://www.youtube.com/watch?v=n5G3pCxVdl0
• V celoti ali v štirih delih pa lahko poslušate tudi “Kolo življenja”, http://soundcloud.com/rudi-18/kolo-zavedanja
• o Več o sprostitvenih tehnikah si lahko preberete na: https://www.pb-vojnik.si/index.php/za-paciente-in-svojce/zarazvedrilo/tehnike-sproscanja/

- in MEDITIRAMO.

- Določimo si ČAS, ko bomo poslušali DNEVNE NOVICE. Če jih nenehno spremljamo, smo lahko ves čas pod stresom.

- PIŠEMO DNEVNIK, pogovore s samim sabo, s svojim notranjim svetovalcem. Tukaj lahko izlijemo svoja čustva in strahove in se nato lažje posvetimo drugim in delu.

- SMO HVALEŽNI. Svojim bližnjim vsakdan povejmo, zakaj smo jim hvaležni. Zase pa lahko pišemo dnevnik hvaležnosti. V njem lahko zabeležimo hvaležnost do drugih, narave, dogodkov, živali, in seveda do sebe. Samo mi vemo, koliko truda moramo včasih vložiti v male in neopažene stvari in prav je, da to cenimo pri sebi, ne samo uspeh. Hvaležnost nam pomaga, da v življenju okrog sebe vidimo več dobrih stvari. Prinaša nam uravnovešenost, saj si naši možgani negativne stvari bolje zapomnijo.

- SMO USTVARJALNI, ukvarjajmo se s tem, kar nas veseli, delajmo kaj lepega.: pletenje, kvačkanje, rezbarjenje, slikanje, petje, ples, fotografiranje, zbiranje znamk, čebelarjenje,…vrtnarjenje, rože,…

- ZAPOSLIMO SE z raznimi domačimi opravili, pospravljanjem, urejanjem okolice, …

- Privoščimo si POČITEK

- Poskrbimo za RAZVEDRILO, zabavo. Igrajmo se.

- IZOBRAŽUJMO SE ob branju, gledanju zanimivih oddaj, filmov..

KAJ LAHKO STORIMO S TELESOM?

Sv. Terezija Avilska je dejala: »Naredi nekaj lepega za telo, da bo duša z veseljem prebivala v njem.«

- TELO POTREBUJE GIBANJE IN SPROŠČANJE. V trenutni situaciji so možnosti naših športnih aktivnosti omejene. Zato je toliko bolj pomembno, da izvajamo redne telesne vadbe in se ukvarjamo tudi s fizičnim delom.

- Telo zrcali naše počutje. A lahko tudi vpliva nanj. Kadar smo žalostni in zaskrbljeni, je naša drža sključena in napeta. Skušajmo si takrat predstavljati nek dogodek, ko smo se počutili sproščene in dobro in pokazati to z dvignjenimi rokami in pogledom. Opazujmo, kako se potem počutimo. S SPREMEMBO DRŽE LAHKO VPLIVAMO NA SPREMEMBO RAZPOLOŽENJA. Čeprav se nam včasih lahko to zdi nekoliko na silo, si lahko z držo pomagamo. Dokaz temu je tudi ples. Če poslušamo veselo glasbo, smo še vedno lahko ujeti v slabo razpoloženje, če pa zaplešemo, temu ni več tako.

KAKO SI POMAGATI, KO JE NAJBOLJ HUDO, KO SMO V TEMI IN NE VIDIMO SMISLA?

- Ponavljamo vztrajno eno (duhovno iz Sp ali upajočo) misel, ki nas drži pokonci. Z vsakim vdihom in izdihom.

- Spomnimo se naših prednikov, ki so tudi šli skozi težke preizkušnje (tudi izkušnje smrti svojih bližnjih) in jih vzdržali.

- Osmislimo svoje trpljenje. Dostojevski je rekel, »Če ima življenje smisel, ima tudi trpljenje smisel!« V čem je smisel mojega trpljenja? Ali morda v tem, da se trudim za svoje bližnje, da jim pokažem, da jih imam rad, ko to potrpežljivo prenašam…, da jim pomagam z vzgledom, da ne bi obupali, ko je težko? Koliko ljudi je med drugo svetovno vojno darovalo svoje življenje, da bi bili mi svobodni.

- Skušam vzdržati, iti skozi to trpljenje, tudi če ga ne osmislim dovolj. Neka gospa je dejala, da ko je bila telesno in psihično najbolj na tleh po močnih kemoterapijah, ji je pomagalo listanje po knjigi z lepimi pokrajinami, da je lahko vzdržala.

- Gojimo upanje. Živimo iz upanja. Neka gospa nama je pripovedovala o svoji mami, ki je preživela v Auschwitz. Tam je bila velikokrat nasmejana in vesela. Drugi so se čudili, kako da je lahko vesela, pa je dejala, da se veseli tega, kako čudovito bo, ko bodo svobodni. In tega veselja ji nihče ni mogel vzeti. In tudi kasneje je skrbela za to, da sta se z možem razvedrila. Vsak petek sta imela obred zase, sta plesala in pela.

- »Iskanje lučke v temi« je pogovor, ki je mnogim pomagal, kadar so doživljali obup. Če je možno, jo naredimo v dvoje, eden sprašuje in drugi odgovarja.

• Na kratko opišem težko situacijo, s katero se sedaj bojujem ...
• Nato poiščem 5 majhnih lučk (kaj je dobrega) v tej situaciji.
• Sedaj pogledam, kako se soočam s to situacijo. Spet poiščem 5 majhnih lučk – to je 5 dobrih stvari v mojem spopadanju s to situacijo.

Primer: v karanteni imamo več časa drug za drugega, za pogovor, igre, filme. Jaz pa lahko organiziram čas za sebe in za druge, gledam poročila samo enkrat na dan, se učim sproščanja…

ODNOS V DVOJE – ZAKONSKO PARTNERSKI ODNOS

- PRIPOROČAMO RUTINO V MALIH STVAREH -

- vsak dan se drug drugemu zahvaliva za nekaj kar je storil.

- Vsak dan se objameva 4 x 6 sekund.

- Ko razmišljava o drugem, ko ni prisoten, sva pozorna na to, da razmišljava o njem sočutno, razumevajoče. In se v mislih ne jeziva in ne obsojava.

- Skrbiva na najine prijetne skupne trenutke: skupen zajtrk, ples, …

Vsak naj razmisli, kaj od tega, kar je bilo povedano želi uporabiti zase in kako bo to vnesel v svojo novo rutino dneva.

SKRBIMO ZA MEDSEBOJNE ODNOSE

Naša sposobnost, da se obrnemo na druge za pomiritev in podporo, je naša moč. To je verjetno največja moč za preživetje človeške vrste, da se obrnemo na druge. Močni ljudje med nami vedo, kako se zateči k drugemu kot viru moči.

V raznih nesrečah, stiskah so močnejši tisti, ki se obrnejo po pomoč k drugim kot tisti, ki se s stisko soočajo sami. Sedaj, vem izrednem času je naša moč v duhovni povezanosti in molitvi drug za drugega in za vse.

V skrbi za odnose so vam ponujeni dve dobri oddaji:

How to practice emotional first aid | Guy Winch, ČUSTVENA PRVA POMOČ, hrvaški podnapisi https://www.youtube.com/watch?v=F2hc2FLOdhI

The power of vulnerability | Brené Brown, MOČ RANLJIVOSTI, slovenski podnapisi https://www.youtube.com/watch?v=iCvmsMzlF7o&list=PLbN_n6Yvc1k3CBKhmokbqpmNh85eolDQd&index=17

ODNOSI V DRUŽINI

V preizkušnjah lažje preživimo, če smo z drugimi povezani. Tudi bolečine ne čutimo tako močno, če imamo ob sebi nekoga, ki nas ima rad. Nekoga, ki pritrdilno odgovori na naša vprašanja:

• Ali si dostopen?
• Ali se lahko obrnem nate, ko te potrebujem?
• Ali boš odgovoril na moje potrebe?

Situacija, v kateri smo, nam ponuja več časa za svoje bližnje. To lahko pomeni več veselja, pa tudi več stresa. Na površje prihajajo nerazrešene zadeve in konflikti. Na žalost smo vsi ujeti v neko nezavedno neuspešno reševanje konfliktov, ki ga zmeraj znova ponavljamo. Rešitev iz tega obstaja! Vendar ne na naš način!!!

Kako – boste zvedeli iz naslednjih povezav:

Lea in Albert Mrgole: LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET

https://www.youtube.com/watch?v=4xWbKRDE7Gw

Lea in Albert Mrgole: LJUBEZEN ZA VEDNO ALI ZAVEDNO?

https://www.youtube.com/watch?v=yeNr0uUcZrc&t=249s

Meta in Rudi Tavčar: IMAGO – NOVA POT K LJUBEZNI

https://www.youtube.com/playlist?list=PLdBDRYovqGqlNcw1k_-7hcPycM8POTYP

The secret to desire in a long-term relationship | Esther Perel, SKRIVNOST STRASTI V DOLGOTRAJNEM ODNOSU- slovenski podnapisi

https://www.youtube.com/watch?v=sa0RUmGTCYY

Lea in Albert Mrgole: IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO

https://www.youtube.com/watch?v=i55qz4uiQf0

Meta in Rudi Tavčar: ODRASLI OTROCI - ODRASLI STARŠI V DIALOGU

https://www.youtube.com/watch?v=YB0a7t_4A0o

»OB VSEH TEH VAJAH IN TEHNIKAH PA NE POZABIMO NA JEZUSA, KI JE NAŠA POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE! PRIDITE K MENI VSI, KI STE UTRUJENI IN OBTEŽENI, IN JAZ VAM BOM DAL POČITEK«.