1. Greh nas ovira in teži
Večina ljudi, zlasti otroci povedo, da imajo Jezusa, Boga radi, hrepenijo po svobodi in ljubezni. Toda hkrati so slabotni in hočejo okusiti svobodo brez Boga. Pretrgati vir svobode, ljubezni, prijateljstva, ki izvira iz Boga, pomeni pasti v nesvobodo, sovraštvo, sužnost, greh.
Različne kulture so različno pristopale k problemu greha in zla. Grška kultura poskuša obdelati moralne probleme. Hinduizem pozna več sredstev za reševanje iz krempljev zla: umivanje v reki Ganges, joga, ponavljanje življenj dokler ne postaneš popoln – reinkarnacija. V Budizmu uideš trpljenju in zlu, če pozabiš na sebe – nirvana. V marksizmu je človek sam svoj gospod, ne potrebuje odrešenika.
Izraelci čutijo, da je Odrešenik Bog. Bog je rešil človeštvo ob vesoljnem potopu, iz Babilonske sužnosti, iz Egiptovske sužnosti. Rešuje človeka začenši z Adamom in Evo in naprej do danes. Resnično ta Bog nas je prvi vzljubil. Poslal nam
Kristjani vemo, da človek ni padel sam v greh, ampak mu k temu pomaga hudobni duh - hudič. Za to verujemo, da nas greha in zla lahko reši le tisti, ki je močnejši, ki je sam zlo premagal, to je Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal na svet za nas, da bi nas odrešil. Kristjani verujemo, da se ne moremo sami rešiti, zato potrebujemo odrešenje. S svojim odrešenikom pa sodelujemo.
2. Spreobrnjenje
Kristjan lahko z grehom pokvari ali uniči Božje življenje, ki ga je prejel pri Svetem krstu. Da bi to življenje v njem znova zaživelo, potrebuje ”drugi krst”, ki je zakrament sprave ali spovedi. Svetega Duha prosimo za razsvetljenje, da bi prav spoznali grehe, ki se nam velikokrat kažejo v pozitivni luči. Prosimo za moč, da bi se odvrnili od grehov, prosimo za milost kesanja in poboljšanja. Pri spreobrnjenju nam bo v veliko pomoč branje Svetega pisma, molitev in prejemanje zakramentov.
3. Ne greh, ampak božje usmiljenje
V krščanstvu ni postavljen poudarek na grehu, ampak na spravi, na odrešenju, na vzvišenem življenju človeka z Bogom. Greh je vedno povezan z veselim sporočilom o povratku v Očetovo hišo. Ni glavni greh, ampak božje usmiljenje. Ljubezen je večja od greha. Ko se trudim za ljubezen, greh sploh nima mesta in moči. Sprava, spreobrnjenje je dar nebeškega Očeta. Cerkev pri tem sodeluje s svojimi molitvami za ta veliki dar.
Zakrament sprave ali spovedi je vidno znamenje, da nam Bog odpušča grehe. Pri spovedi nas Bog sprejema, kakor usmiljeni oče sprejema izgubljenega sina. Na sveto spoved se pripravimo s spokornim bogoslužjem v skupini ali sami s premišljevanjem, branjem božje besede in molitvijo.
4. Kdaj grem k Sv. spovedi?
Redna higiena naše duša je najboljša. Pomeni, da si redno izprašujem vest in, ko se nekaj grehov nabere se jih pri spovedi izpovem. K Sv. spovedi torej pristopim, ko me vest opominja, da sem se oddaljil od božje ljubezni, da ne morem prejeti obhajila. Prav je, da ob nedeljah prejmem Sv. obhajilo in da sem nanj pripravljen. Obhajilo prejmemo, če vem, da nimam velikega greha. Veliki greh stori tisti, ki povzroči hudo zlo, čeprav se ga jasno zaveda in se zanj svobodno odloči v globini svoje biti. Če eden teh temeljev manjka, je to mali greh. Govorimo tudi o grehu sveta, ko posamezniki ”niso za nič odgovorni” se krivda vali na družbo.Ta greh je sestavljen iz mnogih osebnih grehov. Grehi niso samo v dejanju, ampak tudi v besedah, željah, namenih, mislih. K Sv. spovedi grem za večje cerkvene praznike, za osebne praznike, ob pogrebu svojega bližnjega, pred prejemom posameznih zakramentov (birma, obhajilo, sv. zakon…).
5. Za dobro sveto spoved je potrebno:
- Izpraševanje vesti: Premislim temeljito svoja dejanja. S katerimi dejanji sem prizadel sebe, bližnjega ali Boga, premislim tudi dobra dejanja, ki bi jih lahko storil, pa jih nisem. Kako sem izpolnjeval svoje dolžnosti. Gre za premislek od zadnje spovedi do danes. Kar sem dobrega storil se veselim in se bom trudil nadaljevati. Kar sem slabega storil bom obžaloval in se kesal.
- Kesanje: Že preden pristopim k spovedi mi je za moje grehe žal, jih obžalujem, se jih kesam, pri spovedi pa to izrazim v molitvi Kesanje.
- Trdni sklep: V molitvi Kesanje izrazim tudi svoj trden namen se odvrniti od grehov, to je drža spovedanca že pred spovedjo. Poboljšanje - sklenem da se bom spremenil, spreobrnil. Hočem vztrajati v dobrem in se varovati greha.
- Spoved: izpovem svoje grehe, ki se jih spominjam od zadnje spovedi naprej. Nekateri grehi se mi kljub trdnemu sklepu ponavljajo, zato se jih spovem ponovno.
- Pokora: Po končani spovedi vsak osebno opravi še pokoro, ki jo dobi od spovednika ali si jo tudi sam naloži. Običajno gre za kakšno molitev in dobra dela. Opravim jo vestno. Pomaga mi, k resničnemu poboljšanju in da popravim škodo s storjenimi grehi.
Obrazec za zakrament Svete spovedi
Ob vstopu v spovednico
Spovedanec: ”Hvaljen Jezus!"
Duhovnik: ”Amen na vekomaj”
Se pokrižamo
Spovedanec:
(tisti, ki je prvič pri Sv. spovedi pove; ”Danes sem prvič pri Sv. spovedi”). Tisti, ki redno opravljajo Sv. spoved, povedo koliko časa je preteklo od zadnje Sv. spovedi: ”Zadnjič sem bil pri Sv. spovedi pred… (enim mesecem, pred pol leta, nato: ”Moji grehi so… (pove vse kar čuti, da je greh), ko konča prosi za usmiljenje: ”Moj Jezus usmiljenje”.
Duhovnik: Z nekaj besedami vzpodbudi spovedanca k trudu za boljše, srečnejše življenje in zvestobi Bogu. Pove kako naj opravi pokoro in povabi spovedanca k molitvi kesanja.
Spovedanec: moli kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
Duhovnik: moli in podeli odvezo. Jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (se skupaj pokrižata)
Spovedanec: ”Amen!”
Duhovnik: še moli: ”Zahvaljujmo se Gospodu, ker je dober,
Spovedanec: odgovor: ”Ker vekomaj traja njegova dobrota."
Duhovnik: ”Bog ti je grehe odpustil, pojdi v miru”.
Spovedanec: ”Bogu hvala”.
ZA ŽIVLJENJE:
- Dobro se pripravi na svojo prvo-življenjsko spoved. Več moli v ta namen in premišljuj o svojem življenju