»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu”. (Jan 14, 1.11-12)
Vera ni ena izmed izbir, ki jih ponuja življenje. Vera je moj način, stil življenja doma, v službi, na ulici, na dopustu...
Božjo besedo srečamo v Svetem pismu, v Cer
kvi in po različnih ljudeh, ki so sami doživeli bližino Boga in gradijo odnos z Bogom v vsakem trenutku svojega življenja. Ko slišim božjo besedo ni dovolj, ampak da dojamem, da jo Bog govori meni v tem trenutku. Božja beseda je živa, zato me nagovori v celoti in sprejmem jo s celim bitjem: z srcem in razumom.
1. Kako verovati, če se zanašam samo nase ali če računam zgolj na človeške moči?
Prvi vzgib vere je, da sprejmem še Nekoga v svoje življenje, se ne oklepam možnosti, da bom zgolj čisto sam našel odgovore. Svoje zaupanje začnem postavljati v Nekoga, ki mu ničesar nemogoče. Verovati pomeni zanesti se na Boga in pokazati, da je ta v kogar verujemo verodostojen, vreden zaupanja in se mu splača ostati zvest, sam pa ostajam vedno popolnoma svoboden. Njemu se dajem na razpolago, Njemu dajem svoje srce in se mu darujem. Postim, da On usmerja moje mišljenje, govorjenje in ravnanje. Osebno in svobodno sprejmem veselo sporočilo, da se ljubeči Bog sklanja k meni. Jaz mu zaupam in On me vzljubi. Vera postane prijateljstvo.
2. Vera zahteva moj osebni odgovor
”Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« (Mt 16, 13-16)
Kdo si ti Jezus zame? Samo človek? samo Bog? pravi Bog in pravi človek? Rekel si: ”Jaz sem pot, resnica in življenje”. Kaj naj to pomeni zame? Jezus je ozdravljal, odpuščal grehe, dvigal potrte in žalostne, bil je prijatelj ubogih in zapostavljenih, trpel in umrl za mnoge. Kaj jaz pravim kdo je On?
3. Vera in moja dela
Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del. Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.« Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita? (Jak 2, 14-20)
Od vere k dejanju je še en korak. Ne moremo verovati, ne da bi storili ta korak. Vera je naravnana v skupnost. V ljubezni do oddaljenega ali v ljubezni do bližnjega se pokaže naše resnično zaupanje v Boga. LJUBEZEN je jedro Kristusovega sporočila. ”Oblecite si ljubezen, ki je vez popolnosti” pravi Sveto pismo. Kristusova ljubezen nas napravi velikodušne, pripravljene pomagati in vztrajati v zvestobi. VERA BREZ DEL JE MRTVA.
4. Vera in Cerkev
Prvi kristjani so svojo vero hoteli posredovati le tistim, ki so se želeli resno vključiti v to skupnost. Vero so takrat izročali ustno drug drugemu. Danes je vsebina veroizpovedi zapisana in ohranjena v molitvi: Apostolska vera. Kadarkoli smo kristjani zbrani pri skupnem srečanju – Sveti maši izpovedujemo – molimo vero. Seveda mrtve črke ne dajo vere, ampak vsak kristjan naj se besede svoje veroizpovedi zapiše v srce in po njih oblikuje svoje življenje.
Veroizpoved je od ”Verujem v Boga” in do ”Amen” ena sama celota v kateri so izpostavljeni štirje temelji:
- Verujem v Boga, ki hoče, da živim in da živijo vsi ljudje, ki hočejo mir.Verujem v vsemogočnega Boga, ki se razodeva kot usmiljeni oče.
- Verujem v Jezusa Kristusa-božjega sina, ki ga je Bog poslal na svet, da bi nas učil, tolažil in odrešil.
- Verujem v Svetega Duha, ki dela danes Jezusa Kristusa navzočega v Cerkvi in nas posvečuje ter prenavlja z močjo vere, upanja in ljubezni.
- Verujem v sveto katoliško Cerkev, ki je znamenje živega Boga med nami
- Verujem v božjo zvestobo in odrešenje, ki mi bo podelila obljubljeno večno življenje.
Človek je bitje zaupanja in vere. Vsakdanje življenje pričakuje od nas neko vero. Če vstopimo v letalo zaupamo pilotu. Če želimo v neko mesto, čakamo na postaji vlak. Sprevodnik nam zagotovi, da ta vlak pelje v to smer. Toda ni dovolj samo verjeti, moramo vstopiti in se odpeljati, če hočemo priti do cilja. Verovati v Boga, vedeti, da Bog je, je eno. Zaupati se mu, je že nekaj veliko večjega in to je trenutek, ko vera oživi, ko daje tudi sadove. Vstopimo na vlak, ladjo vere.
ZA ŽIVLJENJE:
- Kako bi opisal svojo vero pred vstopom v katehumenat in sedaj v času obiskovanja katehumenata?
- Kaj mi je v izpovedovanju vere najbližje in kaj najbolj daleč?
- Sem pripravljen sprejeti, da je Jezus vstal od mrtvih?
- Verujem, da Jezus Kristus ponuja tudi meni večno življenje?
- Kako gradim odnos z Jezusom, čeprav ga ne vidim, kako skrbim za rast svoje vere?
