Cvetna nedelja

Na Cvetno nedeljo vstopamo v Veliki teden. Spominjamo se Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Ljudem se je predstavil kot tisti, ki služi človeku, je služabnik. Sluga, ki je pokoren Očetu in ljudem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za svetnega kralja, zato pogrinjajo pred Njim obleke, mečejo na pot zelenje in ga pozdravljajo ”Hozana, blagoslovljen božji sin, ki prihajaš iz nebes”. On pa je simbolično, ko je prijezdil na oslu učil, da je kralj drugega kraljestva, kraljestva miru, odpuščanja, potrpljenja, večnega življenja. Tega se kristjani zavedamo in ta vidik praznujemo na Cvetno nedeljo. Ko prinesemo zelenje (snope) v cerkev k blagoslovu, na zunaj pokažemo vero v Jezusa Kristusa kralja nebes in zemlje, odrešenika sveta. Judje so pričakovali, da bo Jezus sprejel  zemeljsko vladanje, ker ga ni sprejel, so razočarani in ga sklenejo umoriti.

Veliki teden-sveto velikonočno tridnevje

Cerkveno leto doseže svoj višek v svetem velikonočnem tridnevju, to je veliki četrtek, veliki petek, velika sobota. V obredih z znamenji ponazarjamo dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja in odrešenja: trpljenja, smrti, vstajenja. Tako vsako leto znova podoživljamo velikonočno skrivnost, resničnost  Jezusovega vstajenja in našega večnega življenja.

Veliki četrtek

Veliki četrtek je dan veselja in hvaležnosti za dar svete maše. Zato so pri maši bela mašna oblačila. Na ta dan škof  posveti Sveta olja v stolni cerkvi.

Doma, v domačih cerkvah pa se sveto tridnevje začne zvečer s slovesno sveto mašo, ki je spomin na Gospodovo zadnjo večerjo. Pri tej Sveti maši na poseben način obhajamo in podoživljamo:

• Postavitev zakramenta svete Evharistije. Jezus je pri zadnji večerji vzel kruh in vino ter ga posvetil in spremenil v svoje telo in kri. Jezusove besede pri zadnji večerji danes izgovarja duhovnik pri najsvetejšem trenutku svete maše-pri spremenjenju.
• Naročilo nove zapovedi: Ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz. Preden je Jezus postavil Sveto Evharistijo je učencem umil noge, da bi tudi oni tako delali. Umivanje nog je bilo delo sužnjev in to ne domačinov, ampak tujcev. S tem, ko je naš Gospod sam umil noge učencem je pokazal pot služenja in ljubezni, dal jim je zgled prave ljubezni in služenja.
• Postavitev zakramenta mašniškega posvečenja. Pri zadnji večerji je Jezus učencem rekel:"To delajte v moj spomin". On je bil prvi-veliki duhovnik. Po njegovem naročilu so apostoli postali duhovniki in nadaljevali njegovo delo.

Brez Gospodove večerje - Evharistije, bi bilo krščanstvo le nauk o Kristusovem Odrešenju. S postavitvijo Evharistije nam je dano, da je njegova smrt neprestan vir nadnaravnega življenja za človeka, tudi na viden način.

Na Veliki četrtek smo še posebej hvaležni, da se lahko z Jezusom srečujemo pri sv. maši in da nam v svetem obhajilu daje moč za življenje. V znak hvaležnosti v cerkvi ostanemo še nekaj časa, da ga častimo v tej podobi - v Svetem Rešnjem telesu.

Veliki petek

Gospod je po judovskem koledarju umrl na petek, po prvi pomladanski polni luni, zato se na veliki petek spominjajmo njegove smrti. Edini dan v letu, ko ni svete maše, ampak se zberemo k bogoslužju.

V obredih velikega petka najbolj pride do izraza čaščenje križa preko katerega vsak osebno doživlja tudi svoje stiske in težave. Preko čaščenja križa nas bogoslužje vodi k popolnemu zaupanju v Očetovo odrešujočo ljubezen. Prazno, neokrašeno svetišče na viden način izrazi vsebino velikega petka.

Obred velikega petka je sestavljen:

• Iz božje besede, ko premišljujemo Jezusovo trpljenje
• Iz češčenja križa, ko vsak posameznik pristopi, poklekne pred križ in ga poljubi. Ne častimo predmet, ampak Kristusovo daritev.
• Iz svetega obhajila, ko prejmemo Jezusa, ki nas je odrešil.

Pred križem molijo, jokajo trpeči. Katera noč stiske bi ne bila njegova noč? Katere solze niso posvečene z njegovimi… Pred njim kleče otroci, ker jih je ljubil. Pred njim stojijo starejši, ker nimajo pred seboj ničesar več, razen, da umrejo. Molče klečijo pred njim osamljeni, kajti On je bil najbolj osamljen in je takrat posvetil ljubezen do osamljenih. Pred Njim kleče modrijani in učenjaki, da spoznajo in se nauče kako ničeva je vsa modrost, ako ne izgoreva iz ljubezni.

Velika sobota

Velika sobota je dan Jezusovega počitka v grobu. Zgodaj zjutraj je blagoslov ognja, katerega ponesemo na svoje domove.V cerkvi pripravimo božji grob in ob njem ves dan molimo. Ta dan je blagoslov velikonočnih jedil, ki nas spominjajo na smrt in vstajenje Jezusa Kristusa.

Višek velikonočne sobote je Vigilija - bdenje, to je pričakovanje Jezusovega vstajenja, zmaga nad smrtjo in grehom.

Bogoslužje velike sobote sestavlja:

Slavje luči: Blagoslov velikonočne sveče je poveličevanje tiste luči, ki je zasijala v razsvetljenje vsega sveta s Kristusovim vstajenjem.

Besedno bogoslužje: Preko različnih Svetopisemskih odlomkov doživljamo in se spominjamo odrešenjskih del, ki jih je Bog za nas storil.

Krstno bogoslužje: V prvi cerkvi so edino na ta dan krščevali in to samo odrasle ljudi. Danes je na ta dan krščen kakšen katehumen, vsi navzoči pa obnavljamo krstne obljube in se spominjamo svojega krsta.

Slavje Kristusovega vstajenja: Pri sveti maši že slavimo Kristusovo vstajenje. Spoznavamo zmago nad grehom in smrtjo, ki jo je pridobil Jezus s svojo smrtjo. To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti in kot zmagovalec vstal od mrtvih. Nič nam ne koristi, da smo rojeni, ko bi ne imeli sreče biti odrešeni. Vse to je povzeto v slovesni »Aleluji«, ki jo po 40 dneh posta spet zapojemo.

Praznik Gospodovega vstajenja

Velika noč je največji praznik. Nobenega praznika se ne veselimo tako, kakor tega, nobenega ne obhajamo tako slovesno. Slovesnost se začne z procesijo v kateri ponesemo Jezusa v Rešnjem telesu - v podobi kruha med hiše, naselja in oznanjamo, da je Bog vedno z nami. Nadaljuje se s slovesno Sveto mašo med katero pojemo velikonočne pesmi.

Velikonočni simboli

Velikonočna sveča: Od mrtvih vstali Jezus je luč sveta. Premagal je temo-greh.

Jagnje z zastavo: Kristus velikonočno jagnje, ki je bilo darovano. A to jagnje je zmagalo greh in smrt. Z njegovim vstajenjem ni bila premagana le zemeljska smrt, ampak nam je podarjeno večno življenje.

Zastave ali bandera, kip vstalega Zveličarja: Pomenijo Jezusa zmagovalca. On premaga trpljenje, greh in smrt.

Kristus je zaradi nas postal človek, si nadel to kar je slabotno, da bi nam podaril, kar je trdno; postal ubog, da bi mi postali bogati; skušan je bil, da bi mi postali zmagovalci.