NA KRATKO:

-Obiskati tečaj priprave na zakon.

-Pri župniku, kjer bo poroka, vsaj, 6 mesecev prej, določiti datum poroke.

-Dogovoriti se z župnikom, ki vaju bo poročil, o poteku priprave.

-Pridobiti potrebne listine (krstni-samski list, poročni zapisnik, spregled (če je potrebno)).

-Dogovoriti se z župnikom – upraviteljem cerkve, kjer bo poroka (če ta ni isti, ki vaju bo poročil).

… beri naprej …

KAKO PRIPRAVITI CERKVENO POROKO?

Izbereta datum in kraj poroke

V slovenski tradiciji je, da se par poroči v župniji neveste. Taka tradicija se je izoblikovala zato, ker se je največkrat nevesta priženila na ženinov dom, torej je zanjo poroka pomenila odhod iz domačega kraja. Zato so cerkveno poroko priredili v župniji neveste, ki je hkrati pomenila slovo od domačih in slovo iz domačega kraja. Gotovo je, da se je danes ta okoliščina spremenila, predvsem v mestih, kjer ni več tako močne povezanosti s širšo skupnostjo. Kljub temu pa je dobro pretehtati izbiro kraja glede na potrebe obeh zaročencev, možnosti slovesa, možnosti sodelovanja zaročenčevih družin.

Zakonik Cerkvenega prava določa: »Poroke naj bodo v župniji, kjer ima vsaj en zaročenec domovališče ali nepravo domovališče ali en mesec trajajoče domovališče.« (Kan. 1115). Ko izbereta datum in kraj poroke, je prav, da se o vajinih željah sama pogovorita tudi z duhovnikom, kjer se želita poročiti. Če bosta to storila dovolj zgodaj, bo vajini želji verjetno zlahka ustreženo.

Nekatera gostinska podjetja, ki ponujajo storitev celostne priprave poroke, ponujajo tudi urejanje vsega potrebnega za cerkev – med drugim tudi »poročevalca«. Takim ponudbam ne nasedajte, ker to ni uveljavljena praksa v Cerkvi.

KAJ SE JE POTREBNO DOGOVORITI Z ŽUPNIKOM V ŽUPNIJI, KJER BO POROKA?

a) V primeru če poroča župnik župnije, kjer bo poroka:

Ko začneta načrtovati poroko, se z župnikom »VSAJ / NAJMANJ 6 MESECEV PREJ« dogovorita za srečanje, na katerem mu sporočita dan in uro poroke.

Župnik pripravi poročni zapisnik, ki ga je potrebno sestaviti vsaj mesec dni pred načrtovano poroko, da je mogoče izvesti oklice. Za pripravo zapisnika in poroke se priporoča dve srečanji z duhovnikom poročevalcem.

Če sta bila oba krščena v župniji, kjer se bosta poročila, bo župnik sam lahko poiskal vajine podatke v krstni knjigi, ki so potrebni za ugotavljanje samskega stanu in sposobnosti za cerkveno poroko (dokazilo, da imata potrebne zakramente).

Če eden od vaju ali oba nista krščena v župniji, kjer se nameravata poročiti, potem si morata pridobiti krstni-samski list iz župnije, kjer sta bila krščena.

Z župnikom, ki je v tem primeru tudi vajin poročevalec, se dogovorita tudi o poteku poročnega slavja. V obredu poroke je veliko stvari, ki jih lahko izbirata po lastni želji: odlomki beril, petje, poročna sveča, blagoslov vina, oblika obrazca privolitve, prošnje, zahvale …). Zato je prav, da se sama poglobita v obred in si ga prisvojita. Vajin trud bo poplačan z bolj zavestnim in doživetim sodelovanjem na vajin edinstven dan v življenju.

Z župnikom se je potrebno dogovoriti tudi tehnične podrobnosti glede obreda. Svetuje se poroka med mašo, saj je vajina medsebojna podaritev znamenje in podoba Kristusove podaritve v evharistiji. Dogovoriti se je potrebno, kdo bo poskrbel za glasbeno spremljavo obreda ali maše (organist, zbor, solist …), glede krašenja cerkve, itd ... Dobro se je dogovoriti tudi glede točnosti oz. zamujanja s poroko pa tudi glede metanja riža po poroki, ki povzroča nemalo preglavic tistim, ki ga morajo nato čistiti, še bolj pa kaže naš odnos do hrane.

Primerno je, da potek poročnega slavja z vajinimi željami, o katerih sta se uskladila z župnikom poročevalcem, zapišeta, da bo župnik obred laže izvedel.

Ko izbirate sodelavce pri bogoslužju poskušajte izbrati take, ki bogoslužje poznajo in jim je blizu. Glede pevcev, ki so lahko dostikrat tudi zasedbe, ki liturgične glasbe sploh ne poznajo, je prav da se o izbiri pesmi predhodno posvetujejo ali z duhovnikom ali z nekom, ki se spozna na liturgično glasbo. Pri obredu se osredotočajte na liturgično glasbo, za vse ostale zvrsti glasbe je čas in prostor na ohceti ….

b) V primeru, če poroča duhovnik, ki ni župnik župnije, kjer bo poroka:

Župnik župnije, kjer živi eden od vaju ali oba, da dovoljenje za poroko v drugi župniji oz. odpustnico. Z odpustnico gresta k duhovniku, ki vaju bo poročil in on pripravi poročni zapisnik ter izpelje ves potreben postopek priprave poroke (oklici in če so potrebni kakšni spregledi zadržkov).

Druga možnost je, da neposredno pripravo na poroko izpelje župnik župnije, kjer živi eden ali oba izmed vaju in nato zapisnik pošlje duhovniku, ki vaju bo poročil. V tem primeru se bosta glede poteka obreda poroke dogovorila z duhovnikom, ki vaju bo poročil.

Glede obreda se je potrebno dogovoriti z duhovnikom poročevalcem.

Glede cerkve se je potrebno dogovoriti z župnikom župnije, ki upravlja cerkev, kjer bo poroka.

Poroka je javno dejanje, s katerim tudi pred skupnostjo postaneta mož in žena, zato je prav, da si za poroko izbiramo župnijske cerkve oz. cerkev, kjer sta kot otroka sprejemala vero, s cerkvijo pa tudi skupnost, v kateri sta odrasla v veri. Pomislita, kakšno simbolno moč lahko ima prostor, cerkev, v kateri si odraščal v veri! Koliko molitev je bilo v njej že uslišanih!

CERKVENA POROKA IZVEN ŽUPNIJSKE CERKVE

Stvar ni v tem, da bi se lokalni župnik nekaj izmišljeval in ne bi želel opraviti obreda. Gre samo za pravilo, ki se ga skušamo vsi duhovniki držati, da se zakramenti podeljujejo v cerkvenih prostorih – v župnijskih cerkvah.

Običajno je stvar preprosto rešljiva tako, da opravite civilni del poroke na prostem, obenem pa poiščete cerkev, ki je omenjenemu prostoru čim bližje, tako da se ne vozite predaleč.

Kako je glede daru župniku za poroko?

Duhovnik vsak zakrament podeli zastonj. Za podelitev zakramenta ne sme zaračunati neke vsote denarja, da zakrament ostaja božji dar za človeka, ki ga prejema. Duhovnik sme za svoje preživetje ob zakramentih, kot dar, prejeti štolnino, ki je dar za pripravo na zakrament.