Za poročni obred si lahko izbereta tudi Božjo besedo. Običajno pri poročni maši beremo dve berili: prvo berilo je iz stare zaveze, drugo berilo je iz nove zaveze ter evangelij.

 

BERILA IZ STARE ZAVEZE – to je prvo berilo:

 

---» 1 Mz 1, 26-28.31a (Bog je ustvaril moža in ženo)

26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« 

27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.

28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!«

31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.

 

---» 1 Mz 2, 18-24 (Žena ima z možem isto naravo)

18 GOSPOD Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.« 

19 GOSPOD Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 

20 Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna. 

21 GOSPOD Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. 

22 GOSPOD Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku. 

23 Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.«

24 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.

 

---» 1 Mz 24, 48-51.58-67 (Poroka Izaka in Rebeke)

48 Potem sem pokleknil in se priklonil GOSPODU in hvalil GOSPODA, Boga svojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi vzel hčer brata svojega gospoda za njegovega sina. 

49 Če ste torej pripravljeni izkazati dobroto in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte! In če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!«

50 Labán in Betuél sta odgovorila: »Od GOSPODA je prišla ta stvar, ne moreva ti reči o tem ne dobro ne slabo. 

51 Tu imaš Rebeko; vzemi jo in pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospoda, kakor je govoril GOSPOD!«

58 Poklicala sta Rebeko in ji rekla: »Ali bi hotela oditi s tem možem?« Rekla je: »Pojdem.« 

59 Odpustili so torej svojo sestro Rebeko, njeno dojiljo, Abrahamovega služabnika in njegove može. 

60 Blagoslovili so Rebeko in ji rekli: »O sestra naša, namnôži se v tisoče deset tisočev! Tvoj zarod naj zavzame vrata svojih sovražnikov!«

61 Rebeka in njene služabnice so se vzdignile, sedle na kamele in šle za možem. Tako je služabnik vzel Rebeko in odšel.

62 Tisti čas se je Izak vrnil od vodnjaka v Laháj Roí in prebival v pokrajini Negeb. 

63 Proti večeru se je šel sprehajat  na polje. Ko je vzdignil oči, je zagledal, da se bližajo kamele.

 64 Tudi Rebeka je vzdignila oči in zagledala Izaka. Spustila se je s kamele.

65 Rekla je služabniku: »Kdo je človek, ki nam prihaja naproti po polju?« Služabnik je rekel: »To je moj gospod.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila.

66 Služabnik je Izaku poročal o vsem, kar je storil.

 67 Izak jo je popeljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko, da je postala njegova žena. Izak jo je ljubil in se potolažil po materini smrti.

 

--» Tob 7, 6-14 (Poroka Tobija in Sare)

6 Tedaj je Raguél poskočil in ga poljubil, se razjokal 

7 in razgovoril ter mu rekel: »Bodi blagoslovljen, fant, sin poštenega in dobrega očeta! O siromak! O kakšna nesreča! Da je moral tak pravičen človek, ki je dal toliko vbogajme, oslepeti!« Vrgel se je Tobiju okrog vratu in jokal. Tudi njegova žena Edna je jokala in tudi njuna hči Sara je jokala. 

8 Zaklal je ovna iz svoje črede in ju prisrčno pogostil.

9 Ko so se okopali in umili in sedli k obedu, je Tobija rekel Rafaelu: »Brat Azarjá, reci Raguélu, naj mi da mojo sestro Saro!« 

10 Raguél je slišal besedo in rekel fantu: »Jej in pij in bodi nocoj dobre volje! Ni človeka, ki bi se smel dotakniti moje hčere Sare, razen tebe, brat. Tudi jaz nimam pravice, da bi jo dal drugemu kakor tebi, ker si mi najbližji sorodnik. Vendar ti moram povedati resnico, fant. 

11 Dal sem jo že sedmim možem od naših bratov in vsi so umrli tisto noč, ko so šli k njej. Zdaj pa jej in pij, fant, in Gospod vama bo pomagal.« 

12 Tobija mu je rekel: »Ne bom okusil jedi in ne bom pil, dokler ne urediš moje zadeve.« Raguél mu je odvrnil: »Uredil jo bom. Dobiš jo po sodbi Mojzesove knjige, zakaj nebo je razsodilo, da pripada tebi. Vzemi svojo sestro! Odslej si ti njen brat in ona je tvoja sestra. Dana ti je od danes na vse veke. In Gospod neba naj vaju nocoj blagoslovi, sin, in naj vama izkaže usmiljenje in nakloni mir.« 

13 Raguél je poklical svojo hčer Saro. Prišla je k njemu, prijel jo je za roko, jo izročil njemu in rekel: »Vzemi jo po postavi in po sodbi, ki je zapisana v Mojzesovi knjigi, ki ti jo daje za ženo. Imej jo in jo srečno odpelji k svojemu očetu! In naj vama Bog na nebu nakloni svoj mir.« 

14 Nato je poklical njeno mater. Naročil ji je, naj mu prinese papir, in napisal je listino poročne pogodbe, da mu jo daje za ženo po sodbi Mojzesove postave. Šele nato so začeli jesti in piti.

 

---» Tob 8, 4b-8 (Molitev novoporočencev)

4 Tobija je vstal z ležišča in rekel Sari: »Vstani, sestra, moliva in prosiva našega Gospoda, da nama izkaže usmiljenje in rešitev.« 

5 Vstal je in začel moliti in prositi, da bi jima prišla rešitev. Začel je govoriti: »Slavljen si, Bog naših očetov, in slavljeno bodi tvoje ime v vseh prihodnjih rodovih! Naj te slavijo nebesa in vse tvoje stvarstvo na veke!

6 Ti si ustvaril Adama in ustvaril si mu pomočnico in oporo, njegovo ženo Evo; iz njiju je vzklilo seme ljudi. Ti si rekel: ›Ni dobro človeku samemu, naredimo mu pomočnico, ki mu bo podobna.‹

7 In zdaj si vzamem svojo sestro, ne zaradi nečistovanja, ampak iz resnice. Izkaži usmiljenje meni in njej, daj, da skupaj doseževa starost.«

8 Nato sta drug drugemu rekla: »Amen!« »Amen!« 

9 In skupaj sta zaspala v noč.

 

---» Prg 31, 10-13.19-20.30-31 (Pohvala vrli ženi)

10 Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri.

11 Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša.

12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja.

13 Skrbi za volno in lanin dela s pridnimi rokami.

19 Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vreteno.

20 Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu.

30 Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji GOSPODA, pa je vredna hvale.

31 Dajajte ji od sadov njenih rok, njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.

 

---» Visoka pesem 2, 8-10,14.16a;8,6-7a (Ljubezen je močna kakor smrt)

8 Glas mojega ljubega! Glej ga, prihaja: skače čez gore, preskakuje griče.

9 Moj ljubi je podoben gazeli ali mlademu jelenu.

Glej, že stoji za našim zidom, pogleduje skoz okna, oprezuje skozi mrežo.

10 Moj ljubi spregovori in mi reče: Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se.

14 Golobica moja v skalnih duplinah, v zavetju pečine, pokaži mi svojo postavo, daj mi slišati svoj glas; zakaj tvoj glas je prijeten in tvoja postava prikupna.

16 Moj ljubi je moj in jaz sem njegova.

6 Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svoj laket! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast! Njene strele so ognjene strele, GOSPODOV plamen.

7 Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti.

 

---» Sir 26,1-4.16-21 (Žena razveseljuje domačo hišo)

1 Blagor možu, ki ima dobro ženo. Število njegovih dni se bo podvojilo.

2 Plemenita žena razveseljuje svojega moža, in v miru bo izpolnil svoja leta.

3 Dobra žena je dober delež, daje se v deležu tistih, ki se bojijo Gospoda.

4 Najsi je bogat ali ubog, njegovo srce je veselo, njegovo lice je vselej vedro.

16 Kakor sonce, ki vzhaja na Gospodovih višavah, je lepota dobre žene v njeni urejeni hiši.

17 Kakor luč, ki sveti na posvečenem svečniku, je lepota njenega obraza na njeni lepi postavi.

18 Kakor zlati stebri na srebrnem podstavku so njene čudovite noge na trdnih petah.

19 Otrok, ohrani zdrav cvet svoje mladosti in svoje moči ne razdajaj tujcem.

20 Poišči na vsej planjavi kos dobre zemlje, sej svoje seme in se zanesi na svoj plemeniti rod.

21 Tako bodo tvoji potomci lahko hodili naokrog in se ponosno hvalili s svojo plemenitostjo.

 

---» Jer 31,31-32a.33-34a (Božja zaveza s človeškim rodom)

Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. 

32 Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele.

33 To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori GOSPOD: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. 

34 Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte GOSPODA!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori GOSPOD. 

 

BERILA IZ NOVE ZAVEZE - to je drugo berilo :

 

---» Rim 8, 31b-35.37-39 (Tudi v stiskah smo v Božji ljubezni)

31 Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?

35 Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?

37 Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 

38 Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, 

39 ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

 

---» Rim 12, 1-2.9-13 (Kristjani smo nova stvar)

1 Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. 

2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je 

dobro, njemu všečno in popolno.

9 Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. 

10 Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. 

11 Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. 

12 Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, 

13 bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje.

 

---»Rim 15,1b-3a.5-7.13 (Sprejemajte drug drugega)

1 Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa ugajati sebi.

3 Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: Sramotenja tvojih sramotilcev so padla name.

5 Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, v skladu s Kristusom Jezusom,

6 da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelij je za vse narode: za Jude in pogane

7 Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.

13 Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.

 

---» 1 Kor 6, 13c-15a.17-20 (Naše telo je svetišče Svetega Duha)

13 Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo.

15 Ali ne veste, da so vaša telesa deli Kristusovega telesa? Mar bom vzel dele Kristusovega telesa in iz njih napravil dele vlačuginega telesa? Nikakor!

17 Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. 

18 Bežite pred nečistovanjem. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu. 

19 Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, 

20 saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.

 

---» 1 Kor 12,31 - 13,8a (Slavospev pravi ljubezni)

Bratje in sestre, a vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot.

Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 

In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 

In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,  ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.  Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.  Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

Ljubezen nikoli ne mine.

 

---» Ef 4, 1-6 (Eno telo, en Gospod, ena vera, en krst)

1 Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, 

2 v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. 

3 Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: 

4 Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. 

5 En Gospod, ena vera, en krst: 

6 En Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.

 

---» Ef 5, 2a.25-32 (Skrivnost krščanskega zakona)

2 Živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot blago dišečo daritev in žrtev Bogu.

25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 

26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 

27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 

28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 

29 Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: 

30 smo namreč deli njegovega telesa.

31 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. 

32 Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve.

 

---» Flp 4, 4-9 (Bog miru bo z vami)

4 Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. 

5 Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. 

6 Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. 

7 In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.

8 Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih. 

9 Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.

 

---» Kol 3, 12-17 (Živite v ljubezni in hvaležnosti)

12 Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. 

13 Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. 

14 Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. 

15 In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni. 

16 Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. 

17 In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.

 

---» Heb 13, 1-4a,25b (Zakon naj spoštujejo vsi)

1 Vztrajajte v bratski ljubezni. 

2 Ne pozabite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili angele, ne da bi se zavedali. 

3 Spominjajte se tistih, ki so v verigah, kakor bi bili tudi vi v verigah, in zatiranih, ker tudi vi živite v telesu.

4 Zakon naj spoštujejo vsi in postelja naj bo neomadeževana, kajti nečistnikom in prešuštnikom bo sodil Bog.

25 Milost z vami vsemi!

 

---» 1 Pt 3, 1-9 (Sloga in mir v krščanski družini)

1 Žene bodite, podrejene svojim možem. Tako bodo tisti, ki niso pokorni besedi, pridobljeni že po vedênju svojih žena, brez besede, 

2 ker bodo opazovali vaše strahospoštljivo, čisto življenje. 

3 Vaš okras naj ne bo zunanji, v spletanju las, v navešanju zlatega nakita in oblačil, 

4 ampak naj bo to rajši skriti človek srca v nepropadljivosti krotkega in tihega duha, ki je dragocen v Božjih očeh. 

5 Tako so se namreč nekoč krasile tudi svete žene, ki so upale v Boga in so bile podrejene svojim možem. 

6 Tako je bila Sara poslušna Abrahamu in ga je imela za gospodarja. Postale ste njeni otroci, če delate dobro in se ne pustite prestrašiti nobeni grožnji.

7 Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto.

8 Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. 

9 Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.

 

---» 1 Jn 3, 18-24 (Ljubimo v dejanju, ne z besedo)

18 Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

19 Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, 

20 če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse. 

21 Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni 

22 in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. 

23 To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. 

24 Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja

v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.

 

---» 1 Jn 4, 7-12 (Ljubezen je iz Boga, ki je Ljubezen)

7 Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. 

8 Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. 

9 Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. 

10 Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. 

11 Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. 

12 Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna.

 

---» Raz 19, 1.5-9a (Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo)

1 Zatem sem zaslišal kakor močen glas velike množice v nebesih, ki je klicala: »Aleluja! Odrešitev, slava in moč je v našem Bogu,

5 Od prestola pa je prišel glas in rekel: »Hvalíte našega Boga vsi njegovi služabniki,  vi, ki se ga bojite, mali in veliki!«

6 Potem sem zaslišal kakor glas velike množice, podoben glasu mnogih vodá in glasu silnih gromov, ki so govorili: »Aleluja! Zakaj Gospod, naš Bog, vladar vsega, je začel kraljevati.

7 Veselimo se in radujmo ter mu izkažimo čast, zakaj prišla je Jagnjetova svatba in njegova nevesta se je pripravila.

8 Dana ji je bila obleka iz čiste in bleščeče tančice.« Tančica so namreč pravična dela svetih.

9 In rekel mi je: »Zapiši: Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Rekel mi je še: »To so resnične Božje besede.«

 

EVANGELIJI – prebere duhovnik:

 

---» Mt 5, 1-12a (Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko)

1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 

2 Odprl je usta in jih učil:

3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.

5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.

6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.

7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.

8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.

9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.

10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. 

12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

 

---» Mt 5, 13-16 (Vi ste sol zemlje)

13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 

14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 

15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 

16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

 

---» Mt 7, 21.24-25 (Kristusov nauk podlaga za življenje) 

21 »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.

24 »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 

25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.

 

---» Mt 19, 3-6 (Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči)

3 Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« 

4 Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo 

5 in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. 

6 Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.«

 

---» Mt 22, 35-40 (Največja zapoved je ljubezen)

35 Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: 

36 »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« 

37 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 

38 To je največja in prva zapoved. 

39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 

40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

 

---» Mr 10, 6-9 (Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči)

6 Na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. 

7 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi 

8 in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. 

9 Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!«

 

---» Jn 2, 1-11 (Jezus naredi v galilejski Kani prvo od znamenj)

1 Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 

2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 

3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« 

4 In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« 

5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« 

6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 

7 Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. 

8 Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. 

9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 

10 in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje 

napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.«

11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

 

---» Jn 15, 12-16 (Pojdite in obrodite sad)

12 To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. 

13 Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. 

14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 

15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. 

16 Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.

 

---» Jn 17, 17.20-23 (Da bi bili vsi eno)

 

17 Nebeški Oče, posveti te izbrane v resnici; tvoja beseda je resnica.

20 Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: 

21 da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. 

22 In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: 

23 jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene.